Grad Čušperk: Razlika med redakcijama

VGrad časuin celjskihgospostvo naso graduupravljali večortenburški nivazali vitezovoz. Čušperških,ministeriali kiin sekasneje nakastelani, gradnato ponovnopa vrnejo po 70 letih po izumrtju celjskihceljski. Zadnji celjski kastelan je bil Boltežar Liechtenberger, ki ga je po celjskih dobil v najem od deželnega kneza. Po njegovi smrti leta 1460 je grad dobil v dedni najem [[Ludvik Kozjaški]]. Za Kozjaki so bili deželnoknežji fevdniki zopet vitezi Čušperški. Jurij pl. Čušperški je bil leta 1555 poveljnik strelcev v hrvaški krajini. Gospodje Čušperški vitezi so izumrli sv smrtjodrugi Jurijapolovici leta[[16. stoletje|16. 1560stoletja]], nato pa je šla gospoščina iz rok v roke kot komorna posest. Grad so leta [[1515]] deloma opustošili [[Slovenski kmečki upor|uporni kmetje]], a so ga dvajset let kasneje obnovili in utrdili zaradi turške nevarnosti. Leta [[1573]] so Čušperk ponovno razdejali kmečki uporniki.

V 17. stoletju so fevdalci izgubljali na vojaškem področju, zato so se gradovi začeli seliti na dostopnejše kraje. [[Turjačani]] so grad na starem mestu opustili in sezidali novega v Čušperku. Nato se je zamenjalo nekaj manj pomembnih lastnikov, na koncu pa so ga spet dobili Turjačani. Od njih ga je leta 1798 kupil [[Ludvik pl. Lazarini]], čigar rod izvira iz [[grad Gutnek|gradu Gutnek]] v župniji Podgradje pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]. Baroni Lazarini so v svoje ime dodali še Čušperški »zu Zobelsberg«. S to rodbino se je pozneje povezal skoraj izumrli rod [[Blagaji|Blagajev]] iz [[Grad Boštanj (Weissenstein)|Boštanja]] (nemško Weissenstein). Tudi ta grad v Čušperku je bil porušen, ko so ga leta 1943 leta požgali partizani.