Arboretum Volčji Potok: Razlika med redakcijama

'''Arboretum Volčji Potok''', tudi ''[[Souvan]]ov park'', je načrtno urejen [[park]] in [[nasad]] lesnatih [[rastline|rastlin]] ([[drevo|dreves]] in [[grm]]ovnic, ki služijo v raziskovalno - prosvetne namene. Nahaja se poleg istoimenskega naselja [[Volčji Potok]] pri [[Radomlje|Radomljah]]. Osrednji slovenski [[arboretum]] je [[1952]] kot študijsko središče ustanovila [[agronomska fakulteta v Ljubljani]]. Arboretum Volčji Potok je kulturno-prosvetna ustanova vsesplošnega pomena. Razteza se na 88 [[hektar]]ih in obsega pet urejenih [[jezero|jezer]] ter 30 hektarov [[gozd]]a, v katerem je zlasti pomembna pri nas redka združba [[jelkaJelka (drevo)|jelke]] in trokrpega mahu.

V ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]'' [[Janez Vajkard Valvasor]] navaja, da je ob koncu 16. stoletja imela Volčji Potok v posesti rodbina Bonhomo. Po Valvasorjevi dobi so bili lastniki Volčjega Potoka dr. Janez Burger in njegova hči Pavlina, nato pa rodbina Gozani. Leta [[1882]] je posestvo Volčji Potok od vdove Fredinanda Gozanija kupil ljubljanski veletrgovec [[Ferdinand Souvan]]. Ta je 1885 preuredil [[dvorec]], nekatere pred dvorcem ležeče [[njiva|njive]] in [[travnik]]e pa zasadil z drevjem in napravil park, ki gaje obdal z zidom. Po njem je posestvo podedoval sin [[Leon Souvan|Leon]], ki je okoli graščine zasnoval kar dvanajst hektarov parka z ribniki in nasadi eksotičnih dreves. Ob prelomu stoletja so tu delovali tudi nekateri slovenski impresionisti, na primer [[Matija Jama]]. Graščina in park sta ostala v lasti družine Souvan vse do 2. svetovne vojne, ko je moral Leon Souvan pred Nemci pobegniti v Ljubljano. 13. aprila 1944 so [[Grad|Graščino]], ki je na tem mestu stala vsaj 300 let, zasedli, izropali in požgali slovenski [[partizani]] pod srbskim poveljstvom. Leon Souvan je kot zadnji zasebni lastnik posestva umrl kmalu po vojni, leta 1949. Takoj po njegovi smrti so komunistične oblasti nacionalizirale celoten kompleks in ga leta [[1952]] dodelile v upravljanje [[Agronomska in gozdarska fakulteta v Ljubljani|Agronomski in gozdarski fakulteti v Ljubljani]], ki ga je preoblikovala v javnosti odprti arboretum. Leta 1965 se je sodelovanje z Agronomsko fakulteto končalo in med leti 1965 in 1999 je arboretum deloval kot finančno samostojen subjekt. Od leta 1999 dalje je kot kulturna in naravna dediščina nacionalnega pomena v upravljanju slovenske države.