Med: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Zdravilni učinki medu: urg |
m clean up & disambig AWB |
||
Vrstica 2:
[[Slika:Runny hunny.jpg|thumb|Med]]
[[Slika:Honey comb.jpg|thumb|Satje]]
'''Méd''' je sladka in židka [[tekočina]], ki jo [[čebela|čebele]] in druge [[žuželke]] proizvajajo iz cvetličnega [[nektar]]ja (medičine) ali iz [[mana|mane]], ki jo izločajo [[kljunate žuželke]] ([[uš]]i, ...). Čisti med ne sme vsebovati nobenih dodatkov, denimo [[voda|vode]] ali drugih [[sladilo|sladil]].
Tekoči med se ne pokvari, lahko edino [[kristalizacija|kristalizira]] v trdno stanje. Nazaj v tekočino ga pretvorimo s segrevanjem do 40[[Celzijeva temperaturna lestvica|°C]] - če to mejo presežemo, med izgubi zdravilne lastnosti, razen v izrednih primerih ko s posebnimi stroji med segrejejo na 76[[Celzijeva temperaturna lestvica|°C]] in takoj ohladijo . Zaradi velike koncentracije sladkorja z [[osmoza|osmotskim]] razkrojem uničuje [[bakterija|bakterije]]. Naravni med vsebuje od 14 do 18 % vlage. Dokler količina ne preseže 18 %, se praktično noben organizem v njem ne more razviti v večjem številu.
Vrstica 65:
Pridobljen je predvsem iz izločkov insektov ([[Hemiptera]]) na živih delih rastlin ali izločkov živih delov rastlin;
[[Mana|Mano]] izločajo žuželke ([[listne uši]], [[kaparji]], [[mali škržatki]]), ki se hranijo s floemskimi sokovi dreves. V njihovem prebavnem traktu pride do pretvorbe sladkorjev in beljakovin rastlinskega soka z encimi. Organizem teh žuželk vsrka le majhen delež potrebnih snovi, predvsem sladkorjev (5-10 %), preostanek pa izbrizga na zadku v obliki sladke kapljice. Zaradi biokemijske pretvorbe ne moremo več govoriti o floemskem soku, saj ima tekočina drugačno sestavo. Zdaj je to [[medena rosa]] ali mana, ki jo v obliki lepljivih kapljic najdemo na listih različnih dreves ([[
Sestava mane:
Vrstica 82:
* Hojev med
Je temno rjave barve z zelenim odsevom. Ima srednje intenziven vonj po smoli in žganju, okusa pa je sladkega, po mentolu in sladu. Običajno kristalizira počasi in kristaliziran je svetle barve. Uporablja se pri slabokrvnosti, boleznih dihal (pri bronhitisu, vnetju sapnika), prehladu, gripi in slabem zadahu. Ta vrsta medu menda pri ljudeh z alergijo na med sproži najmanjšo reakcijo.
* Gozdni med
Vrstica 97:
* [[Lipa|Lipov]] med
Je svetlo rumene barve z zelenim odsevom in močnim vonjem po lipovem cvetju. Srednje intenzivna aroma zelo značilna po mentolu, lipovem cvetju, zeliščih ali svežih orehih.
Kristalizira običajno počasi. Uporablja se pri prehladih, povišani telesni temperaturi, [[glavobol]]u, izgubi apetita in kašlju. Ker pospešuje znojenje, ni priporočljiv za srčne bolnike.
Vrstica 113:
* cvetlični medovi nastanejo iz cvetlični nektarja (medičina). Cvetovi rastlin, ki jih oprašujejo žuželke, imajo posebne žleze, imenovane medovniki ali nektariji. Ti izločajo sladko, dišečo tekočino (nektar), s katero privabljajo in nagrajujejo opraševalce. Sestava nektarja je odvisna od vrste rastline, na kateri nastane.
Čebele prinesejo nektar ali mano v [[panj]], tam pa nato mlade čebele prinešene kapljice deloma izsušijo, da se izloči odvečna voda. Gostenje medu poteka tako, da čebele večkrat izbljuvajo kapljico medičine, da se suši na zraku in jo nato spet pogoltnejo, obenem pa vanjo dodajajo številne encime, ki spremenijo sladkorno sestavo medičine. Tako predelano medičino, ki ji zdaj pravimo med, čebele shranijo v celicah satja. Tu se potem nadaljuje zorenje medu. Do vrha napolnjene celice satja čebele pokrijejo z voščenimi pokrovci. Pri čebelarjih velja, da je primeren čas za točenje, ko so sati do 2/3 pokriti s takimi pokrovci.
V času glavne paše izleti [[čebela]] iz panja 7-17-krat na dan, pri čemer za vsak polet porabi približno pol ure, odvisno od razdalje do paše. Na vsakem od svojih poletov v medenem želodčku prinese 50–60 mg medičine( za izdelavo 1 kg medu potrebnih 3–4 kg medičine).
| |||