Pohorje: Razlika med redakcijama

dodanih 15 zlogov ,  pred 5 leti
m
clean up & disambig AWB
(→‎Oddajnik Pohorje: prestavitev v svoj članek)
m (clean up & disambig AWB)
[[Slika:Slap Skalce - Pohorje.jpg|thumb|250px|Slap Skalce v ledu]]
 
'''Pohorje''' je [[pogorje]], ki leži v severovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]] in je pretežno poraščeno z [[iglavci|iglastim]] [[gozd]]om. Razteza se med [[reka|reko]] [[Drava|Dravo]] na severu ter Dravsko-Ptujskim poljem na jugu, na zahodu seže do [[Dravograd]]a in Slovenj Gradca, na vzhodu do [[Maribor]]a in na jugu do [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]]. V dolžino meri približno 50  km, v širino pa 20  km. Glavni greben teče v smeri vzhod-zahod. Najvišji del Pohorja je zahodni del, ki leži nad Slovenj Gradcem (smučišče Kope).
 
Osrčje Pohorja predstavlja planotast svet s številnimi [[barje|barji]]. Večji vrhovi so: Črni vrh (1543,5 m), Velika Kopa na Kopah (1542,7 m), Mala Kopa (1524 m), [[Žigartov vrh]] (1347 m), [[Klopni vrh]] (1340 m), [[Rogla]] (1517 m) in [[Veliki vrh]] (1344 m). Zahodno Pohorje je kopasto sleme nad Slovenj Gradcem, med [[Mislinjska grapa|Mislinjsko grapo]], Roglo in [[Planinka (hrib)|Planinko]] (1392 m). Severneje leži tektonsko zasnovano [[Ribniško-lovrenško podolje]], ki ga sestavljajo [[miocen]]ske usedline nekdanjega [[Panonsko morje|Panonskega morja]]. Na južnem in jugovzhodnem obrobju so [[Podpohorske gorice]], kjer sta se zaradi prisojne lege, nižjih nadmorskih višin, ustreznih naklonov in ugodnih prometnih razmer razvili [[sadjarstvo]] in [[vinogradništvo]].
 
== Rastlinstvo in živalstvo ==
Na Pohorju najdemo različne rastlinske vrste. Najbolj razširjene so drevesne vrste, kjer danes prevladuje [[Iglavci|iglast]] gozd. Posamezno rastejo še [[breza]], [[jerebika]], [[kostanj]], [[hrast]] in [[macesen]]. Ta Pohorje so značilna orjaška drevesa. '''Sgermova smreka''' na Orlici blizu Ribnice na Pohorju s svojimi 64 m višine, velja za najvišje drevo v Evropi in je zaščitena kot [[naravni spomenik]]. '''Trbisova jelka''' na [[Gozdna učna pot Bolfenk|Gozdni učni poti Bolfenk]], na Hočkem Pohorju, velja za kraljico [[Jelka (drevo)|jelk]]. '''Dolarjev kostanj''' je star več kot 500 let, deblo ima obseh 8,5 m. Na pohorskih domačijah pa najdemo tudi orjaške bukve, lipe in tise.
 
Za vršni del Pohorja so značilne ''planje'', travnata območja, ki pa so antropogenega nastanka, to je vpliva človeka.
* Bistriški vintgar, Občina Slovenska Bistrica, 2000
* Slovenija, pokrajine in ljudje, Založba Mladinska knjiga, 2001, ISBN 86-11-15033-3
 
 
{{Regionalizacija Slovenije}}
 
 
[[Kategorija:Pohorje|*]]
2.529

urejanj