Vojan Tihomir Arhar: Razlika med redakcijama

Vojan Tihomir Arhar se je rodil v [[Ljutomer]]u. Obiskoval je gimnazijo v [[Celje|Celju]] in [[Vojvodina|Vojvodini]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil nekaj časa v mladinskih taboriščih [[Gonars]] in Monigo-Treviso, kjer je leta [[1943]] maturiral. Po osvoboditvi, leta [[1945]], se je vpisal na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto v Ljubljani]], kjer je diplomiral iz zgodovine, zemljepisa in psihologije. Po diplomi je delal kot bibliotekar v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK-u]], bil je profesor, samostojni svetovalec, dokumentalist v upravnih zavodih idr. Umrl je v 85. letu starosti.

Arhar je svoj [[literarni opus]] začel ustvarjati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je začel pisati pesmi, uganke in kratko prozo za otroke in mladino. Svoja dela je redno objavljal v revijah ''[[Ciciban (revija)|Ciciban]]'', ''[[Cicido]]'', ''[[Galeb (revija)|Galeb]]'', ''[[Kekec]]'', ''[[Kurirček]]'', ''[[Mladi rod]]'', ''[[Pastirček]]'', slišali smo jih lahko tudi v oddajah [[Radio Slovenija|Radia Slovenija]]. Arhar je kot pesnik za otroke izbiral in uporabljal različne motive in oblike. Gre predvsem za motive živalskega sveta in glasovno slikanje. Njegove pesmi so v večini kratke (štirivrstičnice), enostavne in zvočne s slikovito in jasno miselno poanto. Zanj sta značilna modernistični, [[svoboden verz]] in tradicionalen način pisanja. </br />

Med njegovimi deli prevladujejo drobne pesniške slikanice (npr. ''Letni časi''), obsežnejših zbirk je manj (npr. ''Ogenjček''). Njegova prva objavljena [[knjiga]] je [[zbirka pesmi]] z naslovom ''Sončne statve'' (1970), ki jo je napisal skupaj s F. [[Lakovič]]em in N. [[Maurer]]. Dve leti kasneje so izšle preproste igrive [[pesmi o živalih]] z naslovom ''Capljači'' (1972). Sledile so [[slikanice]] s kratkimi pesmimi o živalih in letnih časih, to so: ''Kresnice'' (1974), ''Letni časi'' (1979) in ''Cvetne trate v soncu zlate'' (1982).</br /> Obsežnejšo zbirko ''Ogenjček'' (1980) sestavljajo krajše pesmi o živalih in otroških lastnostih (npr. sladkosnednost), zadnji razdelek ''Ogenjčka'' tvorijo [[uganke]], to so: ''99 orehkov'' (1994),'' Uganke'' (1998). Pesniška zbirka ''Palčki'' (1994) govori o palčkih z inovativnimi imeni (npr. Šolček, Trepetalček). V zbirki ''Svetilke neba'' (1993) so zbrane zahtevnejše pesmi o [[sonce|soncu]], [[luna|luni]], [[zvezde|zvezdah]] in človeškem svetu. V zbirki ''Cvilirepki'' pa se pesnik vrača k preprostim pesmim o živalih. Arharjevih proznih zbirk je manj: [[zgodbe o živalih]] so zbrane v ''Zapiskih veselega vrabčka'' (1991), ''Govori sveti Miklavž'' (1994) je [[legenda]] v slikanici, ''Zgodbe o sanjaču'' (1997) so [[kratke pripovedi]] o dečku. </br />