Redakcija: 15:06, 15. april 2014 uredi 188.230.246.83 (pogovor) Brez povzetka urejanja Oznaka: vizualno urejanje ← Starejše urejanje		Redakcija: 13:59, 17. julij 2014 uredi razveljavi Zlatifilatelist (pogovor \| prispevki) 2.529 urejanj m clean up & disambig AWB Novejše urejanje →
Vrstica 3: == Simptomi == [[~~simptom\|Simptomi~~Simptom]]i stresa običajno vključujejo alarmno reakcijo in izločanje [[adrenalin]]a, povečata se [[krvni tlak]] in mišična prekrvitev, pospeši se delovanje [[srce\|srca]] in [[dihanje]], povečajo se budnost, previdnost in pozornost, nezmožnost koncentriranja in glavobol.<ref>[http://www.ehealthmd.com/library/stress/STR_whatis.html »What is stress?«]. ''EHealthMD''. Pridobljeno 02.05.2010.</ref> == Izvor in terminologija == Izraz stres v biološkem smislu je prvič uvedel endokrinolog [[Hans Selye]] leta 1930.<ref>Selye, H. (1982). History of the Stress Concept, Chapter 2. '''Iz:''' ''Leo Goldberger and Shlomo Breznitz Handbook of Stress: Theoretical and Clincal Aspects''. Free Press.</ref> Kasneje ga je razširil in populariziral koncept, da je zajel neprimeren psihološki odziv na katerokoli zahtevo. Besedo stres je uporabljal, kot stanje, stresor pa kot stimulant za povzročitev stresa. Zajema širok spekter pojavov od blagih draženj pa do drastičnih, ki lahko povzročijo hude zdravstvene težave. Znaki stresa so lahko kognitivni, čustveni, fizični ali vedenjski. Znaki vključujejo: nezmožnost presoje, slab videz,[[glavobol]], pretirano skrb, brezbrižnost, razdražljivost, vrtoglavico, vznemirjenost, utrujenost, nezmožnost sprostitve, občutek osamljenosti, depresijo, bolečine, bolečine v prsih, trzanje obraza, slabotnost, motnje spanja, krči, [[driska]], zaprtje, depresivnost, žalost, potrtost, strah, pesimizem, poslabšana koncentracija, pozabljivost, zloraba [[alkohol]]a in [[Psihoaktivna droga\|drog]], prenajedanje, zvečano [[kajenje]], grizenje [[noht]]ov, kričanje, preklinjanje, jok. == Nastanek stresa == Vrstica 17: '''Alarm''' je prva stopnja. Ko je grožnja ali stresor prepoznan ali udejanjen je odziv organizma alarm. V tej fazi se pospešeno tvori in izloča adrenalin, da se lahko izvede napad(obramba) ali umik. ([[fight-or-flight efekt]]) '''Upor''' je druga faza. Če stresor vztraja je nujno ukreniti nekaj da se mu upremo. Čeprav se organizem skuša prilagoditi napetosti in zahtevam okolice, tega ne more vzdržati neskončno dolgo. Rezerve se postopoma izčrpajo. Vrstica 37: === Vpliv stresa na posameznika je zelo različen === Danes stres definirajo kot [[Fiziologija\|fiziološki]], [[Psihologija\|psihološki]] in [[Vedenje\|vedenjski]] odgovor posameznika, ki se poskuša prilagoditi in privaditi potencialno škodljivim ali ogrožujočim dejavnikom, ki jih imenujemo [[~~Stresor\|stresorji~~stresor]]ji. Stresor je dogodek, situacija, oseba ali predmet, ki ga posameznik doživi kot stresni element in zamaje njegovo [[~~Ravnovesje\|~~ravnovesje]], posledica tega je [[~~Stresna reakcija\|~~stresna reakcija]]. Stresnost neke situacije ali dogodka ni za vse ljudi enaka. Stresnost določajo posameznikova [[~~Osebnost\|~~osebnost]], starost, njegove izkušnje, [[Vrednota\|vrednote]], [[Prepričanje\|prepričanja]], energetska opremljenost, okoliščine v katerih se pojavi, ter širše in ožje okolje v katerem živi oseba. Veliko vlogo pri vplivanju stresa ima življenska in miselna naravnanost posameznika, trdnost in kakovost medsebojnih odnosov z ljudmi, ki ga obdajajo. Določen dogodek je lahko za nekoga stresor, za drugega pa dobrodošla spodbuda v življenju. == Sklici ==

Stres: Razlika med redakcijama