Marko Natlačen: Razlika med redakcijama

'''Marko Natlačen''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravo|pravnik]], [[politika|politik]] in [[ban]] [[Dravska banovina|Dravske banovine]], * [[24. april]] [[1886]], [[Manče]] pri [[Vipava|Vipavi]], † [[13. oktober]] [[1942]], [[Ljubljana]], [[Slovenija]].

Kot visokošolec je 1908-10 vodil [[Slovenska dijaška zveza|Slovensko dijaško zvezo]] in sodeloval pri glasilu slovenskega katoliškega dijaštva [[Zora (dijaški časopis)|Zora]]. Leta [[1912]] je na [[Dunaj]]u promoviral iz prava. Služboval je kot [[pravni praktikant]] na dunajskem deželnem sodišču, od [[1919]] pa kot odvetnik v [[Ljubljani]]. Po končanem študiju prava je v Ljubljani sodeloval pri Slovenski krščansko-socialni zvezi, Slovenski Straži in Orlu (njegov predsednik v letih 1925–27). Od novembra 1926 do januarja 1929 je bil poslevodeči podnačelnik [[SLSz|SLS]]. Leta 1927 je bil izvoljen v skupščino [[Ljubljanska oblast|Ljubljanske oblasti]]; bil je njen skupščinski predsednik in predsednik oblastnega odbora do razpustitve januarja 1929, nato pa je vodil oblastno samoupravo kot komisar do novembra 1929, ko je bila ukinjena. V letih 1931–33 je bil predsednik [[Slovensko katoliško akademsko starešinstvo|Slovenskega katoliškega akademskega starešintvastarešinstva]]. Od januarja 1933 do oktobra 1934 je bil konfiniran v [[Bosna|Bosni]] ([[Bileća]], [[Gacko]], [[Sarajevo]]).<ref>[http://ezb.ijs.si/fedora/get/sbl:1807/VIEW/ Slovenski biografski leksikon]</ref> 14. avgusta 1935 je bil eden od prvakov nekdanje [[SLSz|SLS]], ki so podpisali prijavo za pristop k novi politični stranki [[JRZ|Jugoslovanski radikalni zajednici]]. 10. septembra 1935 je bil navzoč na prvem sestanku izvršnega odbora [[JRZ]] v [[Beograd]]u; tega dne so ga tudi imenovali za novega [[ban]]a [[Dravska banovina|Dravske banovine]].<ref name="Maksimiljan Fras"/> V tem času je Natlačen zaradi številnih prizadevanj za izboljšanje gospodarske situacije, položaja kmetov in kulturne prenove, postal eden od najbolj priljubljenih slovenskih politikov. Spadal je v najožji krog [[Anton Korošec|Koroščevih]] političnih sodelavcev.<ref name="Maksimiljan Fras"/>

Ob [[Tretji rajh|nemškem]] napadu na [[Poljska|Poljsko]] in vdoru [[Sovjetska zveza|sovjetskih]] čet v baltske države, na [[Finska|Finsko]], [[Besarabija|Besarabijo]] in [[Bukovina|Bukovino]], širjenju [[nacizem|nacizma]] in [[komunizem|komunizma]] po [[Evropa|Evropi]], se je Natlačen na zasedanju ''banskega sveta'' dne [[12. februar]]jafebruarja [[1940]] osredotočil na problem komunizma v pokrajini.

Ker se je [[Miha Krek]] ob napadu na [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] kot član emigrantske vlade umaknil v [[London]], je v Ljubljani vodstvo katoliške stranke doma prevzel zadnji ban Dravske banovine dr. Natlačen.<ref name="Maksimiljan Fras"/> V Ljubljani je na njegovo pobudo in pobudo Slovenske ljudske stranke nastal [[Narodni svet za Slovenijo]], katerega cilj je bil s čimmanj žrtvami oblikovati slovensko [[avtonomija|avtonomno]] ozemlje pod nadzorom enega samega [[okupacija|okupatorja]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V njem so sodelovali predstavniki SLS, Jugoslovanske nacionalne stranke, Narodnoradikalne stranke, Socialistične stranke Jugoslavije in Samostojne demokratske stranke, skratka predstavniki vseh slovenskih strank, razen komunistov, ki jih z utemeljitvijo, da niso legalna stranka, niso vključili v delo odbora. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni svet postal Obrambni svet.

Ker Nemci v tak predlog zaradi Hitlerjevega načrta o razdelitvi Jugoslavije niso privolili, je Natlačen skušal dobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti z zagotovitvijo lojalnosti Emiliju Grazioliju ter s spomenico, ki jo je poslal Mussoliniju,. Čeprav je Mussolini načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, se je 17. aprila Narodni svet sestal zadnjikrat, saj so Italijani že 20. aprila civilno oblast banske uprave prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Tako je Narodni svet prenehal delovati.

Dne [[13. oktober|13. oktobra]] [[1942]] je po nalogu [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] [[Varnostno-obveščevalna služba]] na njegovem domu nanj izvedla [[atentat]]. Natlačena so potem pokopali na pokopališču pri [[Centralno pokopališče Žale|sv. Križu]]. Da bi komunisti lažje izbrisali spomin nanj, so po koncu vojne njegov grob oskrunili in posmrtne ostanke odnesli neznano kam.<ref name="Maksimiljan Fras">Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref>

{{lifetime|1886|1942|DEFAULTSORT:Natlačen, Marko}}