Halogen: Razlika med redakcijama

'''Halogeni''' ali '''halogeni elementi''' so skupina [[nekovina|nekovin]], ki tvorijo 17. (bivšo VII oziroma VIIA) skupino [[periodni sistem|periodnega sistema]] [[Kemični element|elementov]]ov. Mednje spadajo [[fluor]] (F), [[klor]] (Cl), [[brom]] (Br), [[jod]] (I), [[astat]] (At) in [[ununseptij]] (Uus).

Naziv ''halogen'' se je prvič pojavil v 18. stoletju v francoski znanstveni literaturi. Beseda je nastala iz [[grščina|grških]] besed ''hals'' (morje) in ''halas'' (sol) in pripone ''–gen'' (generirati, tvoriti). Izraz ''halogen'' torej pomeni [[element]], ki (s [[kovina]]mi) tvori [[sol]]i.

Halogeni elementi so zelo reaktivni, zato jih v naravi najdemo samo v [[spojina]]h ali v [[ion]]ski obliki. Halogenidne ione in oksoanione, na primer jodatni ion IO₃^-, najdemo v mnogih [[mineral]]ih in v morski vodi. Halogenirane organske spojine so sestavine nekaterih naravnih snovi v živih organizmih.

Halogeni so edina skupina elementov, ki imajo pri normalnih pogojih predstavnike v vseh treh [[agregatno stanje|agregatnih stanjih]]: fluor je zelenorumen plin, klor je rumenozelen plin, brom je pri sobni temperaturi temno rjava tekočina, jod pa je sivočrna trdna snov s kovinskim sijajem. Astat je [[radioaktivnost|radioaktiven]].

Halogeni so zelo reaktivni in kot taki škodljivi in v večjih količinah smrtno nevarni za žive organizme. Njihova reaktivnost je posledica sedmih elektronov na zunanji orbitali, kar pomeni, da jim do popolne zgradbe zunanje orbitale manjka samo en elektron. Manjkajoči elektron dobijo s kemijsko reakcijo z drugimi elementi.

[[Fluor]] je najbolj [[elektronegativnost|elektronegativen]] [[element]] in spada med najbolj reaktivne elemente. Najeda tudi zelo inernetne snovi, na primer [[steklo]], ker v prisotnosti že zelo majhne količine vode tvori silicijev tetrafluurid (SiF₄). Steklena laboratorijska posoda za shranjevanje fluora mora biti zato popolnoma suha ali izdelana iz [[teflon]]a, [[baker|bakra]], [[nikelj|niklja]] ali [[jeklo|jekla]]. Fluor namreč na kovinskih površinah tvori zaščitni sloj obstojnih kovinskih fluoridov. Fluor je zelo strupen in se spaja celo s težjimi [[žlahtni plini|žlahtnimi plini]].

Topnost broma je 3,41 g/100 g vode (pri 20&nbsp;°C)<ref>[http://www.bromaid.org/hand_chap1.htm Properties of bromine]</ref> Z vodo reagira podobno kot klor in tvori vodikov bromid (HBr) in hipobromovo kislino (HbrO), vendar reakcija poteka počasneje:

Halogeni reagirajo s [[kovina]]mi in tvorijo [[sol]]i – od tod tudi njihovo ime. Reakcije s kovinami iz prve in druge skupine elementov so zelo burne, gorijo pa tudi kovine z desne polovice periodnega sistema, na primer [[arzen]], [[antimon]] in [[bizmut]], ki spadajo v 15. (bivša VA) skupino elementov periodnega sistema.<ref name="Wiberg">Egon Wiberg, Anorganska kemija, ŠK, Zagreb (1967), str. 89-150</ref> V reakcijah se sproščata [[toplota]] in [[svetloba]].

Vsi halogeni tvorijo z vodikom binarne spojine vodikove halogenide: HF, HCl, HBr, HI in HAt, katerih vodne raztopine so, razen HF, močne [[kislina|kisline]]. Astatovodikove kisline (HAt) se običajno ne uvršča med halogenvodikove kisline, ker je zaradi ekstremne nestabilnosti astata zaradi [[razpad alfa|razpada alfa]] tudi sama izredno nestabilna.

Halogeni elementi med seboj reagirajo in tvorijo interhalogene spojine. Dvoatomne spojine, na primer BrF, ICl in ClF se v nekaterih primerih obnašajo kot čisti halogeni, v nekaterih primerih so njihove lastnosti nekje med lastnostmi njihovih starševskih elementov, v nekaterih primerih pa so v njihovem popolnem nasprotju: Cl₂ in I₂ sta, na primer, topna v nepolarnem topilu CCl₄, ICl pa ne, ker je zaradi razlike v elektronegativnosti Cl₂ in I₂ molekula ICl polarna.

Halogenirane organske spojine (organski halogenidi) so v naravi bolj redke, v sintetskih organskih spojinah pa so kar dobro zastopane, predvsem med organskimi topili in plastičnimi masami (PVC, PTFE). Najpogostejši halogen je klor, ki se kot kloridni ion Cl^- nahaja tudi v človeškem organizmu. Največ ga je v želodčni kislini (kot HCl) in v možganih, v katerih igra ključno vlogo pri delovanju inhibitornih [[nevrotransmiter]]jev GABA (derivati gama-aminomaslene kisline). [[Jod]] je v sledovih potreben za tvorbo [[hormon]]ov [[ščitnica|ščitnice]], na primer [[tiroksin]]a. [[Fluor]] in [[brom]] za človeški organizem nista esencialna elementa, čeprav majhne količine fluora ugodno vplivajo na odpornost [[zob|zobne sklenine]].