Keramika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
m clean up & disambig AWB
Vrstica 2:
'''Med keramične [[material]]e''' spadajo vse nekovinske in anorganske [[snov]]i. Od [[kovina|kovin]] se ločijo po predznaku [[temperaturni koeficient električne upornosti|temperaturnega koeficienta električne upornosti]] - pri kovinah je pozitiven, pri keramiki negativen. [[Umetne snovi]] ali [[polimeri]] so sestavljene iz ločenih [[molekula|molekul]], ki so med seboj povezane s šibkimi van der Waalsovimi [[vez]]mi. V keramičnih snoveh ni diskretnih molekul, temveč prostorske skupine, ki so sestavljene iz ene ali več vrst [[atom]]ov. Te skupine so lahko urejene - tvorijo kristalno mrežo, ali neurejene - amorfne snovi ali [[steklo|stekla]].
Pretežni del keramičnih materialov predstavljajo spojine kovin z nekovinskimi [[Kemični element|elementi]]i. To so spojine elementov od III A do VII A skupine [[periodni sistem|periodnega sistema]]. Keramična gradiva so predvsem [[oksid]]i, manj je [[karbid]]ov, [[borid]]ov, [[nitrid]]ov, [[sulfid]]ov...
 
== Zgodovinski razvoj keramike ==
[[Slika:20 Buhara Ulugbek medresa (6).JPG|thumb|right|250px|Detajl ivana v Ulugbekovi medresi v Buhari, Uzbekistan]]
Razvoj keramike poteka od prvih pojavov človeških skupnosti in uporabe najstarejše [[Lončenina|lončenine]], katera se je postopoma razvila v keramiko sodobnega človeka. Kronološko delimo keramiko v pet obdobji, ki so povezana s petimi keramičnimi zvrstmi:
* Najstarejše obdobje je [[Terakota|terakota]];
* Sledi izboljšana zvrst imenovana [[majolika]] – fajansa;
* Približno v istem času se pojavi kamenina;
Vrstica 16:
* sodobno ali tehnično keramiko.
 
Vsaka od teh vrst se deli še naprej v grobo keramiko za vsakdanjo uporabo, največ v [[Gospodinjstvu|gospodinjstvu]] in [[Kuhinja|kuhinjahkuhinja]]h ter [[Umetniška keramika|umetniško keramiko]] z izbrano estetsko obliko za posebne predstavitve in uporabo.
 
Glede na uporabnost, so keramični izdelki običajno razdeljeni v štiri skupine:
Vrstica 53:
* Keramika, kot so aluminijev oksid in borov karbid so bili uporabljeni v neprebojnih oklepnih jopičih za zavarovanje pred streli velikega kalibra. Podoben material se uporablja za zaščito v kabinah nekaterih vojaških letal, zaradi nizke teže materiala.
* Keramiko lahko uporabimo namesto jekla za ležaje. Njihova večja trdota pomeni, da so veliko manj dovzetni za obrabo in imajo tudi do trikrat daljšo življenjsko dobo od jeklenih. Prav tako se manj deformirajo in se lahko hitreje vrtijo. V primeru zelo visoke hitrosti, lahko toplota trenja med valjanjem povzroči težave pri kovinskih ležajih, ki se zmanjšajo z uporabo keramike. Keramika je tudi kemično odporna in se lahko uporablja v mokrih okoljih, kjer bi jekleni ležaji zarjaveli. Dve pomanjkljivosti keramičnih ležajev pa so, da so bistveno dražji in dovzetni za poškodbe zaradi udarcev.
* V začetku leta 1980 je Toyota raziskovala proizvodnjo adiabatnem motorja z uporabo keramičnih sestavnih delov v vročem območju plina. Keramika naj bi omogočila temperature nad 1650  °C. Pričakovane prednosti bi bile lažji materiali in manjši hladilni sistem, kar vodi do pomembnega zmanjšanja teže. Pričakovano povečanje učinkovitosti porabe goriva v motorju ni bilo mogoče preveriti eksperimentalno; ugotovili so, da je prenos toplote od vročih keramičnih cilindričnih sten višja kot jo prenese hladnejša kovinska stena hladilnika, film na kovinski površini deluje kot toplotni izolator. Tako kljub vsem tem zaželenim lastnostim, ti motorji niso uspeli v proizvodnji zaradi stroškov za keramične komponente in omejenih prednosti.
* Raziskave so bile opravljene tudi v razvoju keramičnih delov za plinske turbine motorjev. Turbinski motorji, izdelani s keramiko lahko delujejo bolj učinkovito, kar letalom omogoča večji doseg in več tovora za določeno količino goriva.
* Nedavni napredek je bil dosežen pri biokeramiki, kot so zobni vsadki in umetne kosti. Hidroksiapatit, naravna mineralna sestavina kosti, je bila sintetično pridobljena iz številnih bioloških in kemičnih virov, se lahko oblikuje v keramične materiale. Ortopedski vsadki prevlečeni s temi materiali se takoj vežejo na kosti in druga tkiva v telesu, ne da bi jih telo zavrnilo ali bi prišlo so vnetne reakcije. Zato so zelo zanimivi za tkivno inženirstvo. Prav tako se uporabljajo kot polnila za ortopedske plastične vijake za pomoč pri zmanjševanju vnetja in povečanju absorpcije teh plastičnih materialov. Opravljene so bile raziskave, da bi močne, goste nanokristalinske hidroksiapatitne keramične materiale za ortopedske pripomočke, ki nosijo težo, nadomestili zs tuje kovinske in plastične ortopedske materiale iz sintetite, z naravno, mineralno kostno maso. Ti keramični materiali se uporabljajo kot nadomestek kosti ali z vključitvijo beljakovin in kolagena, kot sintetične kosti.