Trg: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 46 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q174782
m clean up & disambig AWB
Vrstica 3:
'''Trg''' je [[Urbanizem|urbanistični]] del [[mesto|mesta]], ki praviloma zajema večjo odprto površino, lahko pa je notranjost trga pozidana (na primer: Rusjanov trg, Preglov trg, brodarjev trg v Ljubljana - Fužine).
 
Trgi v urbanističnem smislu so odprti prostori pred [[cerkevCerkev (zgradba)|cerkvami]] in večjimi zgradbami, v katerih imajo sedež javne ustanove in pomembnejša podjetja. Nekoč so predstavljali važen [[gospodarstvo|gospodarski]], [[družba|družbeni]] in [[kultura|kulturni]] dejavnik v življenju mesta, saj je velika površina omogočala druženje [[meščan]]ov. Še danes so trgi velikega pomena za prebivalstvo, ker dovoljujejo različne interakcije med ljudmi. Nekateri trgi nudijo usluge gospodarskega značaja, kot prodajanje in kupovanje izdelkov, drugi so opremljeni bolj za kulturne dejavnosti, recimo [[glasbena prireditev|glasbene prireditve]], veliko prostorov zavzemajo parkirišča, Večina trgov pa je danes na razpolago za sprehajanja in družabnost. Opremljeni so s klopicami in gredicami, ponekod z malimi igrišči za otroke.
[[Slika:VodnikovTrg-Ljubljana.JPG|right|250px|thumb|[[Vodnikov trg, Ljubljana]]]]
== Izvor in pomen besede ==
Vrstica 10:
== Zgodovina ==
 
Odprte prostore sredi naselja se da zaslediti skoraj v vseh primitivnih [[kultura]]h. Ko je pračlovek opustil [[nomadi|nomadsko]] življenje, si je postavil stalna [[bivališče|bivališča]] eno ob drugem, v [[krog]]u, [[polkrog]]u ali [[kvadrat]]u, kjer je v središču ostajal odkrit zavarovan prostor. Pozneje, ko so nastala prva mesta ([[4. tisočletje pr. n. št.]]), je bilo več takih zavarovanih prostorov, ki jih še ne moremo imenovato ''trg'', ker so služila samo specifičnim potrebam po prostoru, na primer delavnicam. S časom pa je en sam odprt prostor postal center dogajanja, to je bilo dvorišče (prostor za [[dvor]]) pred [[kralj]]evo palačo, zato je moral biti večji in primerno urejen. Tako je nastal trg in moderno pojmovanje mesta. <ref>Liverani M., Bahrani Z., Van de Mieroop, M.: ''Uruk: The First City''. London 2006. ISBN 1-84553-191-4.</ref>
=== Stara Grčija ===
[[Slika:Castra1.png|thumb|150px|Shema rimskih mest: (1) '''trg''' (''forum''); (2) glavna cesta ''Via Praetoria'' (vzhod-zahod); (3) glavna cesta ''Via Principalis'' (sever-jug); (4) glavni desni vhod ''Porta Principalis Dextra''; (5) prednji vhod ''Porta Praetoria'' (vzhod); (6) glavni levi vhod ''Porta Principalis Sinistra''; (7) ozadnji vhod ''Porta Decumana''.]]
 
[[Antična Grčija|Starogrške]] ''[[polis]]'' ali mestne države, kjer ni bilo več kralja, temveč je bila oblast v rokah ljudstva, so popolnoma spremenile namembnost trga. To ni bil več vrt ali dvorišče pred kraljevo palačo, temveč prostor, kjer se je zbiralo prebivalstvo in odločalo o [[zakonodajna oblast|zakonodaji]], torej središče [[politika|političnega]] dogajanja. Trg, imenovan ''agorà'', je postal najpomembnejša točka mesta, zato so imeli ob njem sedež vsi predstavniki oblasti, tako laične kot cerkvene. Tu so se razvijali trgovski stiki, sejmi in kulturne prireditve. V [[5. stoletje|5. stoletju]] so se že razlikovale tri vrste starogrškega trga. V obmorskih krajih, kjer se je razvijala živahna prekomorska trgovina, je bil trg ob obali, V naseljih, ki so se bavila z notranjo trgovino, je bil trg blizu mestnih vrat. Mesta, kjer se je odvijalo predvsem politično in versko življenje, so imela trg v samem središču. <ref>Bearzot, C.: ''La polis greca'', Bologna 2009, ISBN 978-88-15-13421-9</ref>
 
=== Rimski imperij ===
 
[[Rimski imperij|Rimljani]] so spet nekoliko obnovili namembnost trga, posebno v krajih, ki so bili oddaljeni od [[Rim]]a. Ostala je raba prostora za politične, verske in kulturne namene, a enako pomembno jim je bilo razkazovanje svoje moči in slave. Za pojmovanje starih Rimljanov je bilo nujno, da že videz glavnega mestnega trga pokaže vso veličino imperija. Pri ustanavljanju novih mest je bilo treba predvideti ne samo gradnjo [[gledališče|gledališča]], [[amfiteater|amfiteatra]], [[bazilika|bazilike]], [[rimske terme|term]] in [[tempelj|templja]], temveč tudi in predvsem ''foruma''. ''Forum'' je bil osrednji trg, kjer se je odvijalo politično in versko življenje prebivalcev, zato je moral biti še posebno mogočen. <ref>Giardina, A.: ''Roma Antica'', Roma - Bari 2008</ref>
 
=== Srednji vek ===
Vrstica 28:
=== Današnji trg ===
 
Tudi v naslednjih stoletjih so se gradila mesta, ki so združevala potrebo po [[fortifikacija|fortifikaciji]] z osnovnimi potrebami prebivalstva in večkrat je bila v ospredju skrb za [[estetika|estetiko]], vendar pravilne geometrične oblike niso bile vedno mogoče. Je pa ostala povsod navada glavnega trga v središču naselja. Z naraščanjem mestnega prebivalstva so se tudi mestne površine vedno bolj širile in z novimi stavbami so se ustvarjali novi trgi. Danes ni več potrebe po obzidjih in obrambnih kanalih in gradnja novih mestnih četrti ne stremi več po simetričnih oblikah. Glavna skrb je zadostitev praktičnih zahtev, kar pomeni široke ulice in več odprtih prostorov ali trgov med hišami. Današnja vloga trga je prav zmanjšanje tesnobe, ki jo mestni človek občuti med štirimi stenami stanovanja. <ref>Carta, M.: ''Next city: culture city'', Roma 2004</ref>
 
== Viri ==
 
<references/>
 
 
== Zunanje povezave ==