Trzin: Razlika med redakcijama

odstranjenih 54 zlogov ,  pred 6 leti
m
clean up & disambig AWB
m (clean up & disambig AWB)
|footnotes =
}}
 
 
 
 
'''Trzin''' je [[naselje]] in sedež druge najmanjše in gospodarsko najbolj uspešne slovenske občine. Do leta 1998 je Trzin spadal pod občino [[Domžale]], danes pa je samostojna občina.
 
 
== Delitev naselja ==
==== Stari Trzin - vas ====
Nahaja se med hribom [[Onger]] na zahodu in Trzinskim poljem na vzhodu. V tem delu se nahaja Osnovna šola Trzin, občino, cerkev sv. Florijana, gasilski dom in nekaj kmetij.
 
==== Novi Trzin - Mlake ====
Razvil se je na zahodni strani Ongra. Je stanovanjsko naselje, nastalo na nekdanjem močvirju. Tu stoji banka, vrtec in nekaj lokalov.
 
==== Obrtno Industrijska cona Trzin ====
Najstarejša ohranjena listina, v kateri je zapisano ime kraja, je bila napisana 15.maja 1273. Gre za dokument nemškega viteškega reda s katerim je kranjski deželni glavar potrdil, da se je Viljem Svibenjski v korist Nemškega viteškega reda odpovedal pravicam do šestih kmetij v Trzinu, kraj sam pa je v listini zapisan z imenom Direzin. Kasneje so naselje omenjali še večkrat, njegovo ime pa so izpisovali različno: Terzzein, Terzeyn, Trezein ali Tersein.
 
O poselitvi na tem področju v rimski dobi pričajo izkopanine ob nekdanji rimski cesti [[Emona]]-[[Claudia Celeia|Celeia]], ki je vodila tudi skozi Trzin. V skalni razpoki kamnoloma pa so našli kamnito kladivasto sekiro iz mlajše kamene dobe, ki nakazuje, da so ljudje obiskovali območje Trzina že v tistih časih, mogoče pa so se na območju Trzina zadrževali tudi stalno.
[[Janez Vajkard Valvazor]] je zapisal, da so Trzinci sloveli po izdelovanju postelj, pletenju ribiških mrež ter izdelovanju ribiških palic in vrvi. Sicer pa so se Trzinci v glavnem preživljali z živinorejo in obdelovanjem zemlje. Ker polja, ki jih je na jugu naselja omejevalo močvirje, niso mogla povsem zadovoljiti potreb po hrani, so se številni oprijemali tudi dodatnih, dopolnilnih dejavnosti.
 
Zelo veliko Trzincev se je ukvarjalo z mesarstvom - tako rekoč v vsaki drugi hiši so imeli mesarja ali pa vsaj klavca. Bili so cenjeni izdelovalci in prodajalci klobas - med drugim naj bi bili prav trzinski mesarji tisti, ki so začeli izdelovati klobase, ki se jih je kasneje prijelo ime [[kranjska klobasa]]. Nekateri so se ukvarjali tudi z mešetarjenjem in prekupčevanjem z živino, kot prevozniki - furmani, pa so bili nekateri Trzinci znani vse do Celovca.
 
Trzinci so se, predvsem s svojim junaštvom, večkrat zapisali v zgodovino. Leta 1528 so skupaj z Mengšani in prebivalci Goričice, današnjih Domžal, na mengeškem polju premagali oddelek Turkov, ki so plenili po okoliških krajih.
 
8. septembra 1813 so Trzinci Avstrijcem pomagali na mengeškem polju premagati Napoleonove vojake, saj so njihove vojake pripeljali za hrbet 7.000 glave francoske vojske, ki jim je poveljeval general Belotti.
 
V času francoske zasedbe naših krajev so se tudi na trzinskem območju pojavili rokovnjači, ki so ostali še po tem, ko so se Francozi že umaknili. V ljudskem izročilu je ohranjenih še precej zgodb o rokovnjaških podvigih, še najbolj odmevna pa je bila smrt enega najbolj znanih rokovnjačev - Dimeža, ki so ga imenovali tudi strah in trepet kranjske dežele. Dimež (Franc Sicherl) se je 20.1.1862 skupaj s pajdašem Pepelnakom (Matijcem Mlakarjem) z dimom zadušil v trzinski opekarni.
 
V Trzinu se je leta 1851 rodil [[Ivan Hribar]] politik, bankir, publicist in diplomat, predvsem znan po svojem patriotizmu.
 
Precej trzinskih fantov se je borilo na frontah I. svetovne vojne, bili pa so tudi borci za severno mejo pod poveljstvom generala Maistra. Na frontah te vojne je padlo 11 Trzincev, štirje pa so bili pogrešani. Kot zanimivost pa je treba omeniti, da je bilo med I. svetovno vojno v Trzinu tudi [[letališče]] z oporiščem za 32 vojaških letal. II. svetovna vojna je od Trzincev zahtevala še večji davek, čeprav Nemci v Trzinu nikoli niso imeli svoje postojanke. Med vojno je padlo 24 vaščanov, trije so padli kot talci, eden je bil živ sežgan, pet jih je umrlo v internaciji, izselili pa so 79 Trzincev.
 
Trzin je odigral pomembno vlogo v slovenski osamosvojitveni vojni leta 1991, saj sta se ob trzinskem mostu čez Pšato 27.6.1991 spopadli [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]] in [[Teritorialna obramba Republike Slovenije]], ki šteje za eno pomembnejših bitk, v kateri so padli štirje vojaki JLA in en pripadnik TO.
== Društva v Trzinu ==
* Turistično društvo Kanja Trzin
* Kulturno umetniško društvo Franc Kotar Trzin<br />
* Planinsko društvo Onger - Trzin<br />
* Orientacijski klub Trzin<br />
* Kolesarsko društvo FELIXI<br />
* Košarkarski klub UTRIP<br />
* Strelsko društvo Trzin<br />
* Društvo za napredek in razvoj Trzina<br />
* Smučarsko društvo Trzin
 
== Povezave ==
* [http://www.trzin.si/ Občina Trzin]
 
* [http://wwwonger.trzin.siorg/ ObčinaPlaninsko društvo Onger Trzin]<br />
* [http://onger.org/ Planinsko društvo Onger Trzin]<br />
* [http://www.trzinci.si/ Društvo za napredek in razvoj Trzina]
 
 
{{SloNaselje-stub}}
2.529

urejanj