Zgodovina umetnosti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
m clean up AWB
Vrstica 21:
== Umetnost starega veka ==
=== Prazgodovina ===
[[Slika:Stonehenge_TotalStonehenge Total.jpg|thumb|Megalitski krog, Stonehenge]]
[[Slika:Venus of Willendorf frontview retouched 2.jpg|thumb|Willendorfska Venera, Naravoslovno-zgodovinski muzej, Dunaj]]
 
Prvi konkretni artefakti človeške umetnosti so iz kamene dobe (zgornji [[paleolitik]], [[neolitik]] in [[mezolitik]]). V paleolitiku (25.000–8.000 pr. n. št.) je bil človek lovec in je živel v jamah, kjer se je razvilo [[jamsko slikarstvo]]. V naslednjem obdobju (mezolitik, 8.000–6.000 pr. n. št.) in v obdobju neolitika (6.000–3.000 pr. n. št.), ko se je človek stalno naselil in se ukvarjal s kmetijstvom, so družbe postale vse bolj kompleksne, religija je pridobivala na pomenu, pojavila se je [[obrt]]na proizvodanja. V bronasti dobi (okoli 3.000–1.000 pr. n. št.) se pojavijo prve civilizacije.
 
30.000 pr. n. št so bile kulture med seboj nepovezane. Skupno jim je izražanje [[simbol|simbolov]]ov, ki so imeli vlogo sporočevalca (boginja rodovitnosti, zvezde, luna, sonce). Ta umetnost se je v Evropi nadaljevala tudi po nastanku visokih kultur.
 
Dela prazgodovinskih kultur se delijo na tri smeri:
:::*[[naturalizem|naturalistične]] upodobitve (izvor v [[Čarovništvo|magiji]], naslonitev na posnemanje narave)
:::*simboli, [[piktogram|piktogrami]]i (znamenja za obrede)
:::*zavestno okraševanje
 
:'''[[Arhitektura]]:''' Stavbe, ki so služile kot bivališča ali svetišča, imajo danes status monumentalnih spomenikov, npr. [[Kamniti velikani|Megalitski krog]], [[Stonehenge]] v [[Anglija|Angliji]], ok. 2100–2000 pr. n. št.
 
:'''[[Kiparstvo]]:''' V ospredju je povezava z naravo in nadnaravnimi silami. Prvi kipi so nastali s sestavljanjem kosti, školjk ali kamnov. Upodabljali so ikone, ki so bile daritve bogovom, npr. Willendorfska Venera, Krems na [[Donava|Donavi]], ok. leta 20.000 pr. n. št.
Vrstica 51:
 
=== Umetnosti visokih kultur ===
Od pr. 4000 pr. n. št. so na območju med vzhodnimi obalami Sredozemskega morja in Pakistanom nastajala urbana središča [[Ninive]], [[Babilon]], Sumer, [[Uruk]] itd.
 
==== Mezopotamska umetnost ====
Vrstica 59:
[[Mezopotamska umetnost]] se je razvijala postopoma, kot so nastajale mestne državice in se širile v imperije.
 
Med zgodnje mezopotamske kulture sodi '''[[Sumerija|sumerska]]''', kjer so imeli razvejan sistem božanstev v živalskih in človeških podobah.
 
:'''Arhitektura:''' Stavbe niso bile iz kamenja, ampak opeke, najpomembnejši prostor je zavzemalo stopničasto svetišče, imenovano [[zigurat]], tak je Zigurat iz Ura, ok. leta 2100 pr. n. št. Pomembne so tudi vladarske palače, ki so bile središče dvornega življenja.
 
Po ustanovitvi '''[[Asirija|asirske države]]''' so z gradbenimi deli dokazovali moč vladarja in njegove vojaške uspehe, stavbe iz opeke so prekrili z glino ali kamnitimi reliefi, na vogale pa dodali [[grifon|krilate grifone]], ki naj bi odganjali zle duhove.
 
:'''Kiparstvo:''' Za zgodnje obdobje so značilni kipci darovalcev/molivcev, ki jim je skupna toga drža, roke so imeli sklenjene v molitvi ali darovanju, npr. Molivci, najdeni v Iraku, ok. 2700–2500 pr. n. št.; [[Diorit|Dioritni kip Gudea]], Lagaš, ok. 2150 pr. n. št. Vladarjevo življenje so upodabljali tudi z napisi na velikih kamnitih ploščah, npr. [[Asurbanipal]] na lovu, ok. 650 pr. n. št. Izjemno je bil razvit [[relief (umetnost)|relief]], saj so bile kraljeve palače v celoti okrašene z reliefi, ki so prikazovali vladarja bodisi na vojnem pohodu ali lovu.
 
O asirski umetnosti lahko govorimo šele od 13. stoletja pr. n. št. dalje, bila pa je povsem podrejena avtoriteti vladarja. Umetnik je moral upodabljati dela in dosežke vladarja in njegovo moč. Vrh razvoja mezopotamske umetnosti je prav gotovo palača Ašurnasirpala II: v [[Nimrud]]u. Motivi so: vladarski »portreti«, vladar v družbi bogov, bojni prizori,
prizori lova in razna nadčloveška bitja. Ob vhodu v palačo so stali velikanski kipi v podobi bikov ali levov s človeško glavo imenovani [[lamassu]].
 
:'''Slikarstvo:''' Salmanasar III. (858-824 pr. n. št.) je svojo palačo bogato okrasil s freskami, ki pa se niso ohranile, le nekaj fragmentov. Ohranili so se prerisi in barvna shema iz katere so razvidne velike narativne poslikave, po vsebini podobne reliefom.
 
==== Egipčanska umetnost ====
[[Egipčanska umetnost]] se deli v šest obdobij: preddinastična doba, doba stare države, doba srednjega kraljestva, doba nove države, pozno obdobje in doba helenizma. V preddinastični dobi se mnogo podob iz prazgodovine nadaljuje, kmalu v ospredje umetnosti pridejo motivi živali, ki so jih Stari Egipčani častili kot svoja [[božanstvo|božanstva]], kajti nikoli niso popolnoma prevzeli čaščenja bogov v človeški podobi, z izjemo [[Izida|Izide]] in [[Oziris]]a.
 
:'''Arhitektura:''' Stari Egipčani so izdelovali grobnice, palače in svetišča. Najprej so gradili iz opeke, ok. leta 2660 pr. n. št. pa je arhitekt [[Imhotep]] star način stavbarstva zamenjal z novim in začel uporabljati kamen. Gradili so brez malte, kamnite bloke so polagali enega zraven drugega, da so dobili zgradbe veličastnih razsežnosti, ki so pričale o ideji [[Reinkarnacija|ponovnega življenja]] in čaščenja mrtvih. Obrede so opravljali v svetiščih, npr. [[Tempelj kraljice Hačepsut|Grobno svetišče kraljice Hačepsut]], Dier el Bahari v [[Egipt]]u, ok. 1480 pr. n. št. V ta namen so na začetni stopnji gradili [[mastaba|mastabe]], v katere so pokojnike pokopavali, kasneje je sistem napredoval do [[piramida|piramid]], ki so imele ravne ploske, taka je [[Nekropola v Gizi|Keopsova piramida]], Giza v Egiptu, sredina 3. tisočletja pr. n. št. V [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]] so še danes ohranjeni [[Hipogej|hipogejihipogej]]i, to so podzemski grobovi, izklesani v skale.
 
:'''Kiparstvo:''' Kipi so upodabljali [[faraon]]e in božanstva, narejeni so bili iz različnih vrst marmorja. Tisti, ki so bili izklesani v nadnaravni velikosti, so pomenili slavljenje Egipta in vladarja, npr. [[Ramzes II.|Ramzesovi]] kipi pri [[Abu Simbel|Abu Simbelu]]u; [[Velika sfinga v Gizi|Sfinga]], v Gizi v Egiptu, ok. 2500 pr. n. št., drugi pa so idealizirali podobe, npr. upodobitev kraljice [[Nefertiti|Nefretete]]. Skozi obdobja se pomen določenih podob ni spreminjal (podobe božanstev, stoječi in sedeči kipi itd.), se pa prvič pojavi upodobitev ženske kot samostojnega bitja.
 
:'''Slikarstvo:''' Na slikah templjev in grobnic se v reliefni obliki najdejo različni utrinki iz vsakdanjega življenja, zasebnih trenutkov in pomembnih zmag v bitkah, ki so se zgodili pod faraonovim vodenjem. Slike dopolnjujejo tudi zapisi v [[hieroglif]]ih, npr. Nebamun lovi močvirske ptice, ok. 1400 pr. n. št.
Vrstica 85:
Slika:Burger TempeljHatcepsut 01.jpg|[[Tempelj kraljice Hačepsut]] - panorama na celoten tempeljski kompleks
Slika:All Gizah Pyramids.jpg|Vse piramide v Gizi
Slika:Abu Simbel Temple May 30 2007.jpg|[[Ramzes II.|Ramzesovi]] kipi pri [[Abu Simbel|Abu Simbelu]]u
Slika:Giza Plateau - Great Sphinx - front view.JPG|Pogled na Sfingo iz sprednje strani
</gallery>
Vrstica 95:
:*'''Kikladska kultura''' je poznana po uporabnih predmetih in stvaritvah za dvor. [[Marmor]]natim kipcem, imenovanim ''kikladski idoli'', je pomen težko določiti, osebe so prikazane stoje ali sede, npr. Mož z liro, 2400–2200 pr. n. št.
 
:*'''Kretsko/[[minojska doba|minojsko kulturo]]''' je odkril [[arheolog]] [[Arthur Evans]]. Palače so bile velike. Razvrščale so se okoli osrednjega dvorišča. Osrednji element so bili stebri. Najznamenitejša je palača v [[Knossos|Knososu]], Kreta, ok. 1500 pr. n. št. Stene so bile poslikane s freskami, ki so uprizarjale prizore iz vsakdanjega življenja in narave. Slikana keramika prevzema motive morskih živali in rastlin, v poslikanih kipcih boginje s kačami pa se prepozna kult rodovitnosti.
 
:*'''[[Mikenska kultura]]''' je pripadala kulturi vojakov, ki so gradili utrdbe na hribih. Temu stavbarstvu se reče ''kiklopska zidava'', ker so stavbe narejene iz velikih kamnitih blokov. Palače so imele osrednji prostor, imenovan ''megaron'', okoli je bilo [[obzidje]]. Primer gradnje so ''Levja vrata'' v Mikenah, ok. 1500–1300 pr. n. št. Značilna je izdelava predmetov iz dragih kovin, ki so jih dajali v grobove. Najbolj znana je [[Agamemnon]]ova zlata maska, ok. 1400 pr. n. št.
Vrstica 104:
'''1. Doba geometričnega sloga (ok. 1000–700 pr. n. št.)'''
 
Slog je razviden v slikarstvu in poslikavi keramičnih posod z motivi [[zvezda|zvezd]], [[krog]]ov, [[trikotnik]]ov itd. Kasneje so vnašali tudi podobe živali in ljudi, ki imajo geometrične oblike, ter vsakdanje dogodke, taka je Amfora v geometričnem slogu: Pogreb, iz grobišča pri Dipilonu, prva polovica 8. stoletja pr. n. št.
 
'''2. Arhajska umetnost (700–480 pr. n. št.)'''
 
Na kiparsko in slikarsko umetnost je vplivala mestna [[aristokracija]].
 
:'''Arhitektura:''' Začeli so menjati leseno gradnjo s kamnito, v celinski Grčiji se je izoblikoval dorski tempelj. Poznali so tri temeljne oblike stebrov: [[dorski slog|dorskega]], [[jonski slog|jonskega]] in [[korintski slog|korintskega]]. Templje so postavljali na vzpetine.
 
:'''Kiparstvo:''' Pri frontalnih kipcih, ki se s hrbtom dotikajo naslonilne plošče, je viden egipčanski vpliv. Telesa so urejena po geometrični shemi, odprte oči in roke ob telesu so znak življenja. Najbolj značilna kipa sta kuros (mladenič) in kora (mladenka), npr. Kuros iz Anavisa, ok. 530 pr. n. št.
 
:'''Slikarstvo:''' Ohranilo se je le vazno slikarstvo. Slikarji so želeli doseči popolno perspektivo narisanega telesa, npr. Eksekijas: Ahil in Ajaks med kockanjem, ok. 540 pr. n. št.
Vrstica 130:
Pozno obdobje grške umetnosti se pokriva z vladavino [[Aleksander Veliki|Aleksandra Velikega]] in združuje maloazijske in grške motive.
 
:'''Arhitektura:''' Helenizem se odreče klasičnim motivom, zgradbe so večje in imenitnejše (Pergamonski oltar, ok. 150 pr. n. št.).
 
:'''Kiparstvo:''' Upodobitve so bile bogate, odražale so razcvet države, obrazi figur izražajo čustva. Portretiranci iz vsakdanjega življenja so bili prikazani v vsej svoji slavi. Najpomembnejši kiparji so bili [[Praksitel]] (Hermes z malim Dionizem), [[Lizip]] (Strgalec) in [[Skopas]].
 
:'''Slikarstvo:''' Uveljavi se stensko in tabelno slikarstvo, ki je bilo vzporedno rimskemu slikarstvu. Upodabljalo je grške dosežke v vojnah in vsakdanjiku, npr. [[Aleksander Veliki|Bitka pri Isu]], 2. stoletje pr. n. št. Najslavnejši slikar je bil [[Apel]].
 
==== Etruščanska umetnost ====
[[Etruščanska umetnost]] se je izoblikovala v začetku 7. stoletja pr. n. št. iz grške, vrh je dosegla v 6. in 5. stoletju pr. n. št.
 
:'''Arhitektura:''' Prevzemajo grške elemente, pročelja poudarjajo gostejše postavljeni stebri. Bogovom namenijo več obrednega prostora. Gradnje obokov in kupol so se naučili pri Rimljanih. Poznani so po grobni arhitekturi, primer takega stavbarstva je Grobnica pobarvanih reliefov, zgodnje 3. stoletje pr. n. št.
 
:'''Kiparstvo in umetna obrt:''' Uporabljali so bron in v grobni umetnostni predvsem žgano glino, npr. [[Sarkofag]] zakoncev, Cerveterij, ok. 520 pr. n. št.; kip Brutus, ok. leta 300 pr. n. št. V ospredje so postavljali vsakdanjik, medtem ko so Grki iskali idealno podobo boga in posameznika. Ukvarjali so se tudi z zlatarstvom.
 
:'''Slikarstvo:''' Grobnice so poslikane s freskami, ki nakazujejo zaokroženo vsebino, do zlitja z grško umetnostjo ni prišlo. Bili so samostojni, izvori so na Bližnjem vzhodu in v Grčiji. Ohranili so se motivi lova, jahanja, plesa, pojedine, grških mitov in obredja. Ena takih poslikav se najde v Grobnici avgurjev, Tarkvinija, 530–520 pr. n. št.
 
==== Rimska umetnost ====
Ob koncu 6. stoletja se je [[Rim]] pričel širiti in ob osvajalskem pohodu naletel na kulture, od katerih je prevzemal značilnosti in motive (od Etruščanov oboke, od Grkov značilnosti stebrov). [[Rimska umetnost]] je dokazovala moč imperija in je bila v nasprotju z grško precej poenotena.
 
:'''Arhitektura:''' Temelji na etruščanski in grški umetnosti. Čeprav so značilnosti stebrov prevzeli od Grkov, so ustvarili tudi svojega, imenovanega kompozitni ali sestavljeni steber. Vendar stebri kmalu niso bili več pomembni, ker so se bolj osredotočili na notranje prostore. Razvili so kupolno in obočno gradnjo, za vezivo so uporabljali beton, ki so ga zakrili s ploščami iz klesanega kamna (parametri). Templje so postavljali v središče mesta. Z gradnjo velikanskih templjev in svetišč so izražali veličastnost države, ki je delovala usklajeno. Ustvarili so nove stavbne tipe, med drugim so bili to [[forum]]i, [[Bazilika|bazilike]], [[Rimske terme|terme]], [[akvadukt]]i, [[viadukt]]i, [[kanalizacija]], [[Rimske ceste|cestno omrežje]], [[Amfiteater|amfiteatri]] in [[slavolok]]i, npr. [[Kolosej|Flavijski amfiteater]], v letih 72–80; [[Konstantinov slavolok, Rim|Konstantinov slavolok]], do leta 315.
 
:'''Kiparstvo:''' Na začetku je imelo značilnost starejše umetnosti, kasneje pa večino motivov prevzamejo od Etruščanov. Po zavzetju Grčije so mnogo kipov prenesli iz Grčije v Rim ter jih postavili na javna mesta. Ti kipi so poveličevali bogove in pomembne posameznike, rimski pa portretirali uspešne vojskovodje. Z reliefi, ki so predstavljali vojsko, so krasili oltarje, slavoloke in stebre ter upodabljali brezčasne dogodke.
 
:'''Slikarstvo:''' Razvoj je doživelo v času helenizma, poznano je po stenskih poslikavah [[Pompeji|Pompejev]] in [[Herkulanum]]a, ki so bile namenjene okrasitvi prostorov. Ker so jih slikali tudi grški umetniki, kažejo značilnosti grškega slikarstva. Slog je bil odvisen od naročnika, slika je bila del celote in se je ujemala s prostorom, v katerem je bila razstavljena, npr. Vila misterijev, Pompeji, ok. 50 pr. n. št. Bistveni del slikarstva so bili tudi mozaiki, s katerimi so krasili tla in zidove.
Vrstica 156:
== Umetnost srednjega veka ==
=== Starokrščanska umetnost ===
V 2. in 3. stoletje, v času rimskega cesarstva, je cesar [[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] izdal [[Milanski edikt|tolerančni edikt]], s katerim je krščanstvo postalo dovoljena vera. Takrat se je [[krščanska umetnost]] preobrazila in razširila. V središče je postavila [[Jezus Kristus|Jezusa Kristusa]] kot božjega sina in njegove spremljevalce ([[Sveta Marija|Marija]], [[apostol]]i, [[svetnik]]i itd.), katerih vloge so temeljile na [[Sveto pismo|svetopisemskih]] besedilih.
 
:'''Arhitektura:''' Krščanstvo je bilo dokončno priznano šele v 4. stoletju, zato se starokrščanska arhitektura začne šele takrat. Razvila sta se dva modela:
:::* na Zahodu (latinski del) so gradili cerkve z vzdolžnim tlorisom, ki se imenujejo [[bazilika|bazilike]], npr. [[Bazilika svetega Petra, Vatikan|Bazilika sv. Petra v Vatikanu]];
:::* na Vzhodu (grški del) so gradili cerkve s središčnim tlorisom, ki so svojo obliko povzele po mavzolejih, kasneje pa so se jim tlorisi spreminjali (križni, osmerokotni itd.).
 
:'''Kiparstvo:''' Spremembo je doživelo ok. leta 300, ko se je pričel dotok umetniških idej iz rimskih provinc. Osebe so upodabljali strogo, prostor, na katerem so stale, je bil ozek. Najbolj znana kiparska dela tega časa so bili sarkofagi, na katerih je bilo upodobljeno življenje Jezusa Kristusa, npr. Sarkofag Junija Basa, ok. leta 359. Osebe so bile izklesane v globokem [[Relief (umetnost)|reliefu]], oblečene pa v halje ali [[Toga|toge]].
 
:'''Slikarstvo:''' Najzgodnejše [[freska|freske]] so se ohranile v [[Katakombe|katakombah]], poudarjajo vero in upanje. Ujemajo se z značilnostmi rimskega slikarstva, le vsebina in simboli so drugačni: [[križ]], križ z [[Navadni lovor|lovorjevim]] vencem in grški črki [[alfa]] in [[omega]]. Upodobitve so bile povezane z biblijskimi motivi Jezusa in Marije. Ker so se bolj osredotočali na krščansko resnico, je zunanja podoba začela bledeti, osebe so postale nepremične in prikazane v čelnem pogledu.
Vrstica 168:
 
=== Bizantinska umetnost ===
Leta 395 se je rimsko cesarstvo razdelilo na zahodno in vzhodno polovico, zato se je tudi umetnost v obeh delih začela razvijati drugače. [[Bizantinska umetnost]] se je razvila v vzhodnem delu in se sčasoma razširila še v [[Vzhodna Evropa|Vzhodno Evropo]], v vzhodno Sredozemlje in na [[Balkan|Balkanski polotok]]. Po padcu [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskega cesarstva]] se je bizantinska umetnost ohranila v [[Rusija|Rusiji]] in pri njenih sosedah. Izhodišče je imela v poznoantični umetnosti, ki je prikazovala lepoto oseb, zasanjanost, nežne barve in detajle, in vse to prenašala na cerkvene motive.
 
:'''Arhitektura:''' V začetku je sprejela značilnosti tipov stavb iz [[Anatolija|Anatolije]], kar je nakazovalo na pestrost bizantinskega stavbarstva. Gradili so z opeko, ker je bila poceni, velik poudarek so dali [[kupola]]m, ki so prekrivale osrednji del cerkve s središčnim tlorisom. Najbolj se je arhitektura razvila v času cesarja [[Justinijan I.|Justinijana]], ko je imel cerkveni tloris obliko [[grški križ|grškega križa]], nad središčem je bila kupola, ki so jo kasneje začeli graditi tudi nad [[cerkvena ladja|ladjami]], npr. [[Hagija Sofija]].
Vrstica 183:
:'''Arhitektura:''' Vrhunec je bil v 12. stoletju. Prostori so imeli osnovni križiščni kvadrat z oboki oz. travejami. Cerkve so imel tloris [[Latinski križ|latinskega križa]], s stranskimi ladjami, notranjost je bila zelo odprta, okna pa ozka in poslikana. Največja značilnost je polkrožni [[Lok (arhitektura)|lok]]. Taka cerkev je npr. Saint Sernin v [[Toulouse|Toulousu]], v letih 1080–1120.
 
:'''Kiparstvo:''' Zunanje strani stavb so poudarili z reliefi različnih prizorov, predvsem so bili prizori iz Svetega pisma, o svetnikih, peklu in nebesih. Najpomembnejše osebe so vedno v središču skulpture in so okrašene z zlatom. Najpomembnejša kiparja sta bila [[Benedetto Antelami]] iz Parme in [[Gislebert]] iz Autuna, zlatar pa [[Nikolaj iz Verduna]].
 
:'''Slikarstvo:''' Gre za poslikavo sten s freskami in mozaiki. Motivi so bili različni, snov so črpali iz zgodovine, viteške lirike, epskih pesnitev o junakih, prizorov Stare in Nove zaveze in svetniških legend.
 
=== Gotika ===
[[Gotika]] se je začela v sredini 12. stoletja in je trajala do 15. stoletja. V tem času je meščanstvo postalo pomemben družbeni sloj. Umetnosti ne usmerjajo je več samostani, temveč svobodne ideje. Veliko vlogo je pridobila posvetna književnost, [[Viteškiviteški roman|viteški romani]]i, [[pesništvo]]. Z gotiko se končuje umetnost srednjega veka.
 
:'''Arhitektura:''' Vrhunec arhitekture so bile visoke [[katedrala|katedrale]], ki so bile zidane s skeletno zidavo. Cerkvene stene so bile masivne, zaradi zunanjih opornikov so lahko gradili velika poslikana okna. Notranjost so napolnili polstebri. Cerkve so imele tloris latinskega križa, vendar križiščni kvadrat ni bil več osnova prostorov. Pravokotnim [[obok]]om pravimo križnorebrasti oboki. Cerkve so v glavni ladji pridobile na višini. V 15. stoletju se uveljavi dvoranska cerkev, kjer so vse ladje enako visoke. Taka cerkev je npr. [[Katedrala Notre-Dame d'Amiens|stolnica Notre-Dame]], v Parizu. Najlepše stvaritve je oblikoval arhitekt [[Pierre de Montreuil]] ([[Sainte-Chapelle]]).
 
:'''Kiparstvo:''' Osredotočilo se je na človeka, ki živi na zemlji, motivi so bili iz vsakdanjega življenja, v kipih so se prepoznala čustva. Osebe niso bile več toge, ampak razgibane in naravne. Kipe so izdelovali za cerkve in manjše kapele. Umetniki so bili rokodelci, naročniki pa celotna mesta ali posamezni meščani. Najpomembnejši kiparji: [[Nicola Pisano]], [[Giovanni Pisano]], [[Giotto di Bondone|Giotto]], [[Claus Sluter]], [[Tilman Riemenschneider]], [[Veit Stoss]], [[Peter Parler]], [[André Beauneveu]].
Vrstica 224:
:'''Arhitektura 19. stoletja:''' Začelo se je ponovno zgledovanje po antiki. Neoklasicizem poskuša natančno posnemati antične mavzoleje, svetišča in vile. Romantika obuja teme iz različnih zgodovinskih obdobij (romanike, gotike, renesanse in baroka). Znani arhitekti: [[Giovanni Battista Piranesi]], [[Victor Louis]], [[Jean Chalgrin]], [[Richard Boyle]], [[Leo von Klenze]], [[Karl Friedrich Schinkel]]; [[Paul Abadie]], [[Charles Garnier]]; [[Jean-Baptist Camill Corot]].
 
:'''Kiparstvo 19. stoletja:''' Bilo je nasprotje okrašenosti baroka in rokokoja, zgled sta mu postala Rim in Grčija. Vračalo se je k upodobitvam idealne lepote. Kipi so morali imeti moralno sporočilo. Znani kiparji: [[Antonio Canoca]], [[Jean-Baptista Pigalla]]; [[Jules Dalou]], [[Jean-Baptiste Carpeaux]], [[August Rodin]].
 
:'''Slikarstvo 19. stoletja:''' Umetnostne smeri so se prepletale in vzporedno razvijale. Slike so bile svetlih barv, z jasnimi potezami in naravno svetlobo. Poudarjale so moralo in kritizirale družbene napake. Teme so se odmikale od resničnosti, poudarjali so čustva. Znani slikarji: [[Jacques Louis David]], [[Pierre Narcisse Guerin]], [[Theodore Gericault]], [[Horace Vernet]], [[Eugene Fromentin]]; [[Gustave Courbet]], [[Honore Daumier]], [[Wilhelm Leibl]].
 
=== Impresionizem ===
[[Impresionizem]] poudarja čutni vtis in razpoloženja nekega trenutka, ki se pri vsakem posamezniku razlikuje.
 
:'''Arhitektura:''' Najpomembnejša je bila inženirska arhitektura, ki je vplivala na razvoj funkcionalizma in zlitja narave z novimi materiali. Prepoznaven simbol je postal nebotičnik. Kasneje se je uveljavila tudi [[Secesija (obdobje)|secesija]], ki je v ospredje postavljala rastlinska stebla, liste in cvetove.
 
:'''Kiparstvo:''' Želeli so ujeti nepomemben trenutek iz zasebnega življenja. Podobe so bile sestavljene iz številnih drobnih ploskev.
Vrstica 256:
 
=== Rimska umetnost ===
V tem času ustanovijo rimske naselbine [[Emona|Emono]] ([[Ljubljana]]), [[Claudia Celeia|Celeio]] (Celje), [[Poetovio]] (Ptuj), Nauportus ([[Vrhnika]]).
{{škrbinski razdelek}}
 
Vrstica 266:
 
=== Romanika ===
Pomembnejša gradbena elementa romanike sta bila prvi cistercijanski samostan južno od Alp, [[Cistercijanski samostan Stična|Stična]], ustanovljen leta 1135 in prvi kartuzijanski samostan [[Žička kartuzija|Žiče]], ustanovljen leta 1160 (bile so sedež kartuzijanskega reda za nemške pokrajine).
 
Druge značilne gradnje tega obdobja so še [[grad Podsreda]] in [[Stara sveta gora|Sveta gora]], cerkev [[Sveti Martin|sv. Martina]] v [[Laško|Laškem]], [[Kartuzijanski samostan Jurklošter|samostan v Jurkloštru]], [[Grad Ptuj|Ptujski grad]], kapela v Malem gradu v Kamniku, cerkev [[Sveti Vid|sv. Vida]] v Dravogradu in kostnica v Libeličah.
Vrstica 281:
 
=== Barok ===
Baročna umetnost je postala slog prostora. Starejše cerkve so dobile baročno lupino ali prezidavo. Vzdolžni tloris ima rimske značilnosti, sicer pa so bolj pomembne cerkve s središčnim tlorisom, npr. [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|cerkev v Novi Štifti]]. Kasneje so podprli italijansko ustvarjanje in zgradili ljubljansko Stolnico in križevniško cerkev. Po zgledu dunajske umetnosti so nastali mnogi dvorci in palače.
 
Drugi baročni spomeniki v Sloveniji so na območju stare [[Ljubljana|Ljubljane]] ([[Robbov vodnjak]] in [[Mestna hiša, Ljubljana|magistrat]]), [[dvorec Dornava]], [[Cerkev svetega Roka, Šmarje pri Jelšah|cerkev sv. Roka v Šmarju pri Jelšah]].
Vrstica 294:
 
=== Umetnost 20. stoletja ===
:'''Arhitektura:''' Ob prelomu stoletja se je tudi v Sloveniji pojavila secesija. Pomembnejši arhitekti so bili štirje. [[Maks Fabiani]] je zasnoval novo mestno jedro v Ljubljani. [[Jože Plečnik]] je zgradil Križanke, NUK, Žale in Trnovski most. [[Ivan Vurnik]] je zgradil Dvorano Tabor in [[Bazilika Marije Pomagaj|romarsko cerkev na Brezjah]].
 
:'''Slikarstvo:''' Pojavijo se temne barve in teme, ki se uveljavijo v ekspresionizmu in naturalizmu. Najpomembnejši slikarji: [[Božidar Jakac]], [[France Kralj]], [[Tone Kralj]], [[Veno Pilon]].
Vrstica 307:
== Zunanje povezave ==
* Polona. ''Zgodovinska obdobja v umetnosti.'' studentski.net. [http://studentski.net/gradiva/vis/scv/git/turisticna-geografija-in-kulturna-dediscina.html?r=vis_scv_git_tdk_sno_zgodovinska_obdobja_v_umetnosti_01.ppt ppt].
* [[Vojeslav Mole]]. "Smisel zgodovine upodabljajoče umetnosti", ''Dom in svet'' 35/3 (1922). 126–33. {{dlib|urn=URN:NBN:SI:doc-QN10QNLW}}
 
{{Wikislovar|umetnostna zgodovina|Umetnostna zgodovina}}