VII. legija Claudia: Razlika med redakcijama

[[Slika:Gallienus legio VII Claudia.jpg|thumb|300px|[[Galien]]ov novec, kovan v čast VII. legije; na njem je napis {{aut|LEG VII CLA VI P VI F}}, ki pomeni VII. legija ''Claudia'', šest krat zvesta in šest krat vdana, in podoba bika, ki je bil simbol legije ]]

 

 

VII. legija je bila ustanovljena istočasno s [[VI. legija Ferrata|VI.]], [[VIII. legija Augusta|VIII.]] in [[IX. legija Hispana|IX. legijo]] in je skupaj z [[X. legija Gemina|X. legijo]] spadala med med najstarejše vojaške enote rimske armade. Okoli leta 58 pr. n. št. jo je [[Julij Cezar|Cezar]] premestil v [[Cisalpska Galija|Cisalpsko Galijo]], kjer se je skupaj z njim vojskovala v vseh [[Galske vojne|galskih vojnah]]. Cezar v svojih [[Commentarii de bello Gallico|''Komentarjih galskih vojn'']] omenja, da se je bojevala proti [[Nervijci|Nervijcem]], verjetno pa se je udeležila tudi vojnih pohodov v zahodno [[Galija|Galijo]], ki jih je vodil Cezarjev namestnik [[Mark Licinij Kras|Kras]]. Leta 56 pr. n. št. se je udeležila pohoda proti [[Veneti|Venetom]]. Med krizo, ki jo je povzročil upor [[Galci|Galcev]] pod [[Vercingetoriks]]ovim vodstvom, se je borila v okolico [[Lutecija|Lutecije]], zagotovo pa se je udeležila tudi obleganja Alesije in obračunavanj z [[Belovaki]] v severni Galiji.

VII. legija ''Claudia'' je bila ena od dveh legij, ki se je udeležila Cezarjevih invazij na Britanijo leta 55 in 54 pr. n. št. in igrala ključno vlogo v [[Bitka pri Farzalu|bitki pri Farzalu]] leta 48 pr. n. št.. Aktivna je bila najmanj do konca 4. stoletja kot obmejna straža na srednji [[Donava|Donavi]].

 

==Sklic==