Ledenik pod Skuto: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Swedenb (pogovor | prispevki)
Aktualizacija.
Sweden (pogovor | prispevki)
Viri, razširitev
Vrstica 1:
'''Ledenik pod Skuto''' je gorski [[Ledenik|ledenik]], ki se nahaja pod [[Skuta|Skuto]] v [[Kamniško Savinjske Alpe|Kamniško Savinjskih Alpah]] in je najbolj vzhodno ležeč ledenik v [[Alpe|Alpah]]. Leta 1950 je zavzemal površino 2.8 hektarja, leta 2013 pa 1.6 hektarja. S spodnjo nadmorsko višino, 2010m, je tudi eden najnižje ležečih alpskih ledenikov.<ref>[http://giam.zrc-sazu.si/?q=sl/node/421 Acta geographica Slovenia]</ref>
[[File:Skuta Glacier 3.JPG|thumb|Ledenik pod Skuto v zgornjem desnem kotu in okoliša snežišča v poletju 2014.]]
'''Ledenik pod Skuto''' je gorski [[Ledenik|ledenik]], ki se nahaja pod [[Skuta|Skuto]] v [[Kamniško Savinjske Alpe|Kamniško Savinjskih Alpah]] in je najbolj vzhodno ležeč ledenik v [[Alpe|Alpah]]. Leta 1950 je zavzemal površino 2.8 hektarja, leta 2013 pa 1.6 hektarja. S spodnjo nadmorsko višino, 2010m, je tudi eden najnižje ležečih alpskih ledenikov.<ref>[{{navedi splet|url=http://giam.zrc-sazu.si/?q=sl/node/421|title=Geografski Actainštitut Antona Melika ZRC SAZU: Ledenik pod Skuto|accessdate=14. geographicajulij Slovenia]2014}}</ref>
 
Je eden izmed dveh obstoječih [[ledenik]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]], poleg [[Triglavski ledenik|Triglavskega ledenika]]. Po površini in debelini je že prehitel slednjega. Temu botruje predvsem lega; ledenik pod Skuto se nahaja na senčni strani, medtem ko triglavski ledenik leži na prisojni.
 
== Lega ==
[[File:Afternoon in Jezersko - Kranjska Gora (6319116152).jpg|thumb||Kamniško Savinjske Alpe.]]
Ledenik pod Skuto velja skupaj s Triglavskim ledenikom za najbolj jugovzhodno ležeč ledenik v Alpah. Najdemo ga v severnem delu osrednje verige Kamniško-Savinjskih Alp, v krnici, ki je proti jugu zaprta z vrhovoma Skute in [[Kranjska Rinka|Kranjske Rinke]], na severozahod pa se odpira proti [[Jezersko|Jezerskemu]]. Ledenik se je obdržal v osojni in večji del leta senčni legi na nadmorski višini med 2010 in 2120 m. Napaja se z vsakoletnimi snežnimi padavinami. Dodaten sneg prinašajo močni vetrovi z južne do zahodne smeri, potem, ko ga na privetrni strani grebena poberejo, ter snežni plazovi, ki se na ledenik prožijo iz okoliških žlebov in grap.
<ref>{{navedi splet|url=http://www.dedi.si/dediscina/60-ledenik-pod-skuto|title=Dedi: Ledenik pod Skuto|accessdate=14. julij 2014}}</ref>
 
== Zgodovina ==
Ledenik je nastal v zgornjem delu nekdanjega veliko obsežnejšega Jezerskega ledenika, ki se je v pleistocenu valil izpod Skute proti Jezerskemu in je na svoji poti ustvaril slikovito ledeniško dolino, imenovano Ravenska kočna. Po koncu [[Pleistocen|pleistocena]] so se pri nas menjavala hladnejša in toplejša obdobja. Za hladnejše je veljala tako imenovana [[Mala ledena doba|mala ledena doba]] med sredo 14. in sredo 19. stoletja, z viški okrog let 1350, 1600 in 1850. Za to obdobje je bilo značilno, da so se ledeniki v Alpah okrepili. Domneva se, da sta takrat nastala tudi današnja Ledenik pod Skuto in Triglavski ledenik.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dedi.si/dediscina/60-ledenik-pod-skuto|title=Dedi: Ledenik pod Skuto|accessdate=14. julij 2014}}</ref>
Prva dokumentirana omemba sega v leto [[1913]], ko se je na ledeniku konec julija smrtno ponesrečil 15-letni dijak Janko Petrič iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kljub opozorilom o nevarnem plezanju čez severno steno grebena med [[Rinka|Rinko]] in Skuto se je lotil težavne ture, da bi starejšim kolegom dokazal svoje sposobnosti. Po neuspelem iskanju na grebenih in snežiščih, so se posvetili še ledeniškim razpokam, kjer je bil dijak najden mrtev. V poročilu so omenjene več kot 10m globoke ledeniške razpoke, kar je omogočilo prikaz stanja ledenika pred stoletjem.<ref>[http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/100-let-od-prvega-resevanja-mrtvega-dijaka-na-skuti Sto leto od prvega reševanja na Skuti]</ref>
 
<ref>[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QFYUGKS/478b9707-c8da-4afa-aa0f-798be45fc96a/PDF
Prva dokumentirana omemba sega v leto [[1913]], ko se je na ledeniku konec julija smrtno ponesrečil 15-letni dijak Janko Petrič iz [[Ljubljana|Ljubljane]]. Kljub opozorilom o nevarnem plezanju čez severno steno grebena med [[Rinka|Rinko]] in Skuto se je lotil težavne ture, da bi starejšim kolegom dokazal svoje sposobnosti. Po neuspelem iskanju na grebenih in snežiščih, so se posvetili še ledeniškim razpokam, kjer je bil dijak najden mrtev. V poročilu so omenjene več kot 10m globoke ledeniške razpoke, kar je omogočilo prikaz stanja ledenika pred stoletjem.<ref>[{{navedi splet|url=http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/100-let-od-prvega-resevanja-mrtvega-dijaka-na-skuti|title=100 Sto letolet od prvega reševanja mrtvga dijaka na Skuti]|accessdate=14. julij 2014}}</ref>
]</ref>
<ref name="Korene">{{navedi revijo |url=[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QFYUGKS/478b9707-c8da-4afa-aa0f-798be45fc96a/PDF |title= Kranjske vesti |publisher=Zveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev |date=julij 1913 |year=MCMXIII | journal=Slovenec}}</ref>
 
=== Danes ===
Kljub negativnem trendu v rasti in nižji nadmorski višini, je ledenik tako po prostornini (pred leti nekaj časa tudi po površini), že dohitel in celo prehitel nekdaj veliko večji in debelejši Triglavski ledenik, ki podnebnim spremembam očitno podlega veliko hitreje. K zmernejšemu taljenju Ledenika pod Skuto v toplejšem obdobju je verjetno odločilno pripomogla prav njegova lega v izrazito senčni krnici. Poleg tega pa njegovo površino občasno prekrije obilnejše kamninsko gradivo, sicer posledica skalnih podorov z ostenja nad ledenikom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.dedi.si/dediscina/60-ledenik-pod-skuto|title=Dedi: Ledenik pod Skuto|accessdate=14. julij 2014}}</ref> Nad jugozahodnim delom ledenika je prišlo v začetku talilne dobe leta 2013 do večjega skalnega podora, ki je prekril del ledeniške površine. Gre za največji skalni podor nad tem delom ledenika po letu 2002. Procesi na širšem območju ledenika potrjujejo, da je zaradi podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih vse bolj intenzivno toplotno krčenje oziroma raztezanje kamnin ter njihovo zmrzalno preperevanje.
 
 
== Meritve ==
 
== Smučišče ==
V 70. in 80. letih dvajsetega stoletja so snežišča pod ledenikom privabljala smučarje. Slednji so imeli ob podpori 600 metrov dolge vlečnice, občasno pa tudi teptalca snega, ki so ga z vojaškim helikopterjem pripeljali s [[Krvavec|Krvavca]], na ledeniku pod Skuto ustrezne pogoje za smučanje tudi v poletnem času. To visokogorsko smučišče je večkrat obiskala tudi tedanja Jugoslovanska smučarska reprezentanca, vključno z [[Jure Franko|Juretom Frankom]] ter [[Bojan Križaj|Bojanom Križajem]].
<ref>{{navedi splet|url=http://pdkranj.si/postojanke/kranjska-koca-na-ledinah/|title=Planinsko društvo Kranj: Kranjska koča na Ledinah|accessdate=14. julij 2014}}</ref> <br />
Žičnice na snežiščih pod ledenikom dandanes več ni, kljub temu pa [[Ledine]] ostajajo priljubljen kraj za pomladansko in zgodnje poletno turno smučanje.
Lovska družina Jezersko na ledeniku pod Skuto vsako leto sredi junija organizira ''Tekmo za kristalnega gamsa''.<ref>{{navedi splet|url=http://pdkranj.si/postojanke/kranjska-koca-na-ledinah/|title=Planinsko društvo Kranj: Kranjska koča na Ledinah|accessdate=14. julij 2014}}</ref>
 
 
 
==Osnovni podatki==
* Površina: 1,7 ha (2007)<ref>[{{navedi splet|url=http://giam.zrc-sazu.si/?q=sl/node/421|title=Geografski Actainštitut Antona Melika ZRC SAZU: Ledenik pod Skuto|accessdate=14. geographicajulij Slovenia]2014}}</ref>
* Nadmorska višina: 2020–21202010–2120 m
* Povprečna debelina ledu: 7 m (september 2006)
* Maksimalna debelina ledu: 12 m (september 2006)
Vrstica 29 ⟶ 49:
{{reflist}}
 
{{si-geo-stub}}
[[Kategorija:Ledeniki v Sloveniji]]
[[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]]