Pucolan: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 24 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q694124
m clean up & disambig AWB
Vrstica 1:
[[slikaSlika:Pouzzolane.jpg|thumb|220px|Pucolan od blizu]]
'''Pucolan''' ali '''pucolanski pepel''' je finozrnat [[vulkanski pepel]]. Prvič so ga odkrli in začeli kopati v Pozzuoliju pod [[Vezuv]]om, kasneje pa so ga odkrili tudi na številnih drugih nahajališčih. [[Rimski imperij|Rimski]] arhitekt in inženir Vitruvij, ki je živel v 1. stoletju pr. n. št., je opisal štiri vrste pucolana: črnega, belega, sivega in rdečega. Vse omenjene vrste pucolana se nahajajo v vulkanskih območjih [[Italija|Italije]], na primer v okolici [[Neapelj|Neaplja]].
 
==Kemija==
Pucolan je [[silikat]]na in [[aluminij|aluminatna]] snov, ki v prisotnosti vode reagira s kalcijevim hidroksidom (Ca(OH)<sub>2</sub>). Nastali produkt ima pri sobni temperaturi lastnosti [[cement]]a in se lahko strjuje tudi pod vodo. Odkritje pucolanskega cementa je povzročilo velike spremembe v gradbeništvu, čeprav so Rimljani potrebovali kar nekaj časa, da so odkrili vse njegove možnosti. Običajno so ga mešali z apnom v razmerju dva proti ena in takoj zatem dodali vodo.
 
Iz pucolana je bilo zgrajeno rimsko pristanišče Cosa v [[Toskana|Toskani]]. Mešanje cementa z morsko vodo so preprečili z uporabo dolgih cevi. Trije pomoli so še vedno vidni, njihovi podvodni deli pa so po 2100 letih še vedno v odličnem stanju.
 
==Sodobna raba==
Vrstica 12:
Podobne lastnosti kot pucolan imajo tudi nekateri industrijski stranski produkti na primer silikatni leteči (elektrofilterski) pepel iz [[termoelektrarna|termoelektrarn]] na [[premog]], fino uprašen [[kremen]]čev prah (SiO<sub>2</sub>) iz proizvodnje [[silicij]]a, pepel iz [[riž]]evih luščin iz luščilnic riža in [[metakaolin]] iz predelave bituminoznih peskov. Metakaolin ima dvakrat večjo reaktivnost kot večina pucolanov in je zelo uporaben za pripravo belega betona.
 
Drugi industrijski odpadni produkti, ki se uporabljajo v portlandskih mešanih cementih, so apneni elektrofilterski pepel in [[žlindra]] iz [[plavž|visokih peči]].
 
==Pucolanska reakcija==
Osnovna pucolanska [[kemijska reakcija|reakcija]] je preprosta [[kislina|kislo]]-[[bazaBaza (kemija)|bazična]] reakcija]] med kalcijevim hidroksidom ali [[portlandit]]om (Ca(OH)<sub>2</sub>) in silicijevo(IV) kislino (H<sub>4</sub>SiO<sub>4</sub> ali Si(OH)<sub>4</sub>), ki se v skrajšani obliki zapiše z naslednjo [[kemijska enačba|enačbo]]:
 
:Ca(OH)<sub>2</sub> + H<sub>4</sub>SiO<sub>4</sub> → Ca<sup>2+</sup> + H<sub>2</sub>SiO<sub>4</sub><sup>2-</sup> + 2 H<sub>2</sub>O → CaH<sub>2</sub>SiO<sub>4</sub> • 2 H<sub>2</sub>O
Vrstica 23:
:CH + SH → CSH
 
Produkt s [[kemijska formula|splošno formulo]] (CaH<sub>2</sub>SiO<sub>4</sub> • 2 H<sub>2</sub>O) je kalcijev silikat hidrat, ki se v skrajšani obliki zapiše s CSH. Razmerje Ca/Si (oziroma C/S) in število molekul vode se lahko spreminja, zato se spreminja tudi stehiometrija zgornjih reakcij.
 
Gostota CSH je manjša od gostote portlandita in čistega [[kremen]]a, zato se volumen reakcijske zmesi med reakcijo povečuje. Reakcija lahko poteka tudi kasneje v betonu med alkalno cementno kapilarno vodo in slabo kristaliničnimi agregati kremena. Ta zakasneli proces, ki se imenuje alkalna kremenčeva reakcija ali alkalna agregatna reakcija, lahko resno poškoduje strukturo betona, ker povzroči nabrekanje, nabrekanje pa povzroči krušenje in s tem zmanjšanje trdnosti betona.
 
==Vira==