Alpski botanični vrt Juliana: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Skrb za vrt: np |
m clean up & disambig AWB |
||
Vrstica 1:
[[File:Butterflies, Alpine Botanical Garden Juliana.jpg|thumb|200px|right|Metulji in vešče na [[navadni bodoglavec|navadnem bodoglavcu]] v Alpskem botaničnem vrtu Julijana v Trenti]]
'''Alpski botanični vrt Juliana''' v [[Trenta|Trenti]] je leta [[1926]] ustanovil [[Albert Bois de Chesne]] (1871-1953) ob vznožju [[Kukla|Kukle]]. Vanj je zasadil rastline, ki jih je spomladi leta [[1929]] prinesel z okoliških gora. Pomagali so mu še drugi strokovnjaki in [[botanik]]i (poznavalca visokogorske flore Henri Correvon in Lino Vaccari) ter Julius Kugy. Ti so največ rastlin prinesli iz Vzhodnih in Zahodnih [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], [[Furlansko hribovje|Furlanskega hribovja]], s [[Kras (področje)|kraških]] košenic in predalpskega sveta, nekaj pa tudi iz [[Karavanke|Karavank]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]].
Alpski botanični vrt Julijana leži na 800 m nadmorske višine in je obsega 2572 m<sup>2</sup>. Je najstarejši alpski botanični vrt v Sloveniji. Leta 1943 Albert Bois de Chesne ni imel več dostopa do vrta, vendar je zanj plačeval še vse do leta 1947. Po 2. svetovni vojni je za vrt skrbela botaničarka [[Angela Piskernik]], ki je poskrbela, da so slovenski botaniki pod njenim vodstvom vrt obnovili in ga leta 1951 zavarovali. Leta 1962 je vrt dokončno prešel pod upravo Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
Vrstica 9:
V Alpskem botaničnem vrtu se nahaja okoli 600 različnih vrst rastlin. Nekaj dreves je tam že raslo na parceli, ki jo je Bois de Chesne izbral za vrt: [[Smreka|smrek]]e, [[Macesen|maces]]ni, gabri, mali jeseni in [[Bukev|bukve]]. Ker v vrtu ni bilo nobenega izvira, so napravili zajetje pod bližnjim [[slap]]om, napeljali cevi, zgradili zbiralnik in napeljali vodo po ceveh po vrtu. Leta 1927 so začeli prinašati razstline. Botanični vrt ima rastline razporejene po nadmorski višini. Tako so predstavljene rastline po zaporedju kot, da bi šli iz doline proti vrhovom gora. Ob ograji v spodnjem delu vrta rastejo dolinske rastline, višje je montanska flora, ob koritu, na vlažnem rastišču, rastejo [[kalužnica|kalužnic]]e in [[mastnica|mastnic]]e, na višjih predelih uspevajo visoke steblike in [[ruševje]], tik pod vrhom pa je v skalnih razpokah in grušču visokogorska [[flora]]. Rastline so posajene na širokem pobočju. Za kar nekaj rastlin v botaničnem vrtu je nadmorska višina 770 m prenizka. Posebna težava so bile rastline, ki morajo imeti kislo prst, saj so morali obstoječo odstraniti in prinesti primerno za te posebne rastline.
V botaničnem vrtu uspevajo tudi ne-avtohtone rastline, ki so bile prinesene iz Zahodnih Alp, [[Pireneji|Pirenejev]], [[Apenini|Apeninov]], [[Atlas (gorovje)|Atlasa]]
Za vrtnarja je Bois de Chesne imel Antona Tožbarja, ki ga je poslal tudi v šolo v [[Padova|Padov]]o, pomagala pa mu je Ančka Kavs. Oba sta delala v vrtu še dolgo po 2. svetovni vojni.
| |||