Redakcija: 07:38, 5. julij 2013 uredi Mich973 (pogovor \| prispevki) 7.733 urejanj Brez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:09, 5. julij 2014 uredi razveljavi Engelbert (pogovor \| prispevki) 66.937 urejanj m pp, + zbirka Novejše urejanje →
Vrstica 3: == Življenje in delo == Po končani domači ljudski šoli in gimnaziji v [[Maribor\|Mariboru]] je na [[Dunaj~~\|Dunaju~~]]u študiral [[klasična filologija\|klasično filologijo]] in [[slavistika\|slavistiko]]. Leta [[1868]] je sprejel mesto zasebnega učitelja pri grofu [[Brandisi\|Brandisu]], [[1869]] pa mesto suplenta na gimnaziji v [[Leoben\|Leobnu]] in [[Celje\|Celju]]. Bil je stalni učitelj na [[Ptuj\|Ptuju]], v [[Kranj\|Kranju]], na [[~~Vidno~~Vidnava\|~~Vidnem~~Vidnavi]], v [[Šlezija\|Šleziji]] in [[Trst\|Trstu]]. Po upokojitvi je živel v [[Gradec\|Gradcu]] in na Ogrskem Brodu, kjer je bil ravnatelj na zasebni židovski gimnaziji. Že v gimnazijskih letih se je seznanil z indijsko-iransko [[filologija\|filologijo]], predvsem ga je zanimal [[sanskrt]], iz katerega je tudi doktoriral. V okviru teh zanimanj se je izpopolnjeval v Trstu in [[Berlin~~\|Berlinu~~]]u ter na Dunaju. Neuspešno se je zavzemal za poučevanje [[~~orientalistika~~Orientalistika (književnost)\|orientalistike]] in [[primerjalno jezikoslovje\|primerjalnega jezikoslovja]], saj stolice za te smeri niso hoteli ustanoviti. Zato je začel s pisanjem znanstvenih razprav in informativnih člankov, povezanih s to temo, napisal pa je več prevodov orientalskih del v nemški in slovenski jezik, npr.: ''Epiške indijske pripovedke in pravljice'', ''Damajantica žaluje po soprogu'', ''Firduzi'', ''Indijska Talija'' idr. in prevajal [[Shakespeare\|Shakespearove]] [[dramatika\|drame]], izdati pa jih ni smel. Zapisoval je misli in razprave na slovstvenozgodovinsko tematiko, npr. Zgodovinske črtice o slovenščini na srednjih šolah na Slovenskem, Nemška moderna, Narodno slovstvo, Nemška sodba o najnovejšem nemškem slovstvu in se deloma ukvarjal s pisanjem političnih listkov za časopisje in dnevnike. Kot literarni zgodovinar se je zapisal še s pisanjem biografij znanih pesnikov, pisateljev, znanstvenikov idr. ([[Jurij Caf\|Jurija Cafa]], [[Johann Schmidt\|Johanna Schmidta]], [[Davorin Trstenjak\|Davorina Trstenjaka]], [[Božidar ~~Raić~~Raič\|Božidarja ~~Raića~~Raiča]], [[Simon Gregorčič\|Simona Gregorčiča]], [[Taras Ševčenko\|Tarasa Ševčenka]]), ki jih je objavljal v takratnem časopisju. Njegovo najbolj znano delo je obsežna izdaja štirih knjig, ki je izšla pod naslovom [[Zgodovina slovenskega slovstva (Glaser)\|''Zgodovina slovenskega slovstva'']], pod okriljem [[Slovenska matica\|Slovenske matice]]. Za nastanek tega dela je dobil povod, ko je poučeval slovenski pouk v Trstu in trdil, da je pomembno postaviti šolsko znanje na znanstvene temelje. V Glaserjevi [[Zgodovina slovenskega slovstva (Glaser)\|''Zgodovini slovenskega slovstva'']] je bilo prvič zbrano vse slovensko književnozgodovinsko gradivo, ki se je do tedaj posamično objavljalo v raznih zbornikih in časopis, ti pa so bili dosegljivi le v določenih javnih knjižnicah. Obenem je Glaser dopolnjeval to gradivo in informacije z raziskovanjem različnih virov. Delo sicer ni bilo sprejeto s pozitivno kritiko, danes pa je literarnim zgodovinarjem v veliko pomoč. Vrstica 22: == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki\|Karol Glaser}} * {{SBL\|id=0574}} * {{~~lifetime~~SloBio\|~~1845~~id=201492\|~~1913~~avtor=Grafenauer Ivan\|ime=Glaser, Karol\|vir=SBL}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Glaser, Karol}} [[Kategorija:Rojeni leta 1845]] [[Kategorija:Umrli leta 1913]] [[Kategorija:Slovenski literarni zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski indoevropeisti]]

Karol Glaser: Razlika med redakcijama