Kombuča: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Sestavine: popravljena slika, da se ujema z zgornjo |
Popravek oblikovanja teksta in velikosti slik. |
||
Vrstica 1:
{{lektura|razlog=jezik, slovnica, pravopis|datum=maj 2012}}
'''Kombuča''' je oblika simbioze ocetno kislinskih [[bakterije|bakterij]] in ene ali več [[kvasovke|kvasovk]] v celulozni membrani.<ref name="članek1">{{navedi splet |url=http://en.wikipedia.org/wiki/Kombucha |title=angleška wikipedija}}</ref>
Podobna je kisovi matici, plava na vrhu tekočine in zavzema obliko posode v kateri se nahaja, izgleda kot sivkasto bela palačinka, na otip je usnjasta in neelastična, debelina je odvisna od tega kako dolgo se razvija in kako kisla je čajna vsebina.<ref name="članek1"/>, <ref name="članek3">{{navedi splet |url=http://web.bf.uni-lj.si/zt/bioteh/seminar_all/zivil/2002_03/Kombuca.pdf|title=Antonija ZAJC, Janja ZORKO, Špela ZORMAN, Peter Raspor, Maja Paš (mentorja): BIOTEHNOLOŠKA PROIZVODNJA KOMBUČE, seminarska naloga, Ljubljana, 2003}}</ref> Ko je zrelejša spremeni barvo v rjav odtenek in na to pa vplivajo tudi hranila iz čaja.<ref name="članek2">{{navedi splet |url=http://www.kombuchahome.com/ |title=www.kombuchahome.com/}}</ref>
'''Kombuča čaj''' je pijača s čajno osnovo in nastane s sočasno alkoholno in ocetnokislinsko [[fermentacija|fermentacijo]] ob prisotnosti [[kultura|kulture]] kombuče. Napitek se lahko pripravi z različnimi čaji, ki jih [[mikroorganizmi]] predelajo in s sladkorjem, ki služi kot hranilo. Nastanejo številne snovi z zdravilnim, poživljajočim in razstrupljevalnim učinkom. Okus spominja na mošt oziroma na vino cviček in je odvisen od uporabljenega čaja. <ref name="članek2"/> Če fermentacija poteka predolgo, se spremeni v kis. <ref name="članek3"/>
▲[[Slika:Kombucha Mature.jpg|thumb|225px|Kombuča]]
[[Slika:Kombucha rosehip.jpg|thumb|right|250px|Kombuča čaj]]
Vrstica 30 ⟶ 12:
== Sestavine ==
[[Slika:kombucha mold 2.jpg|lright|thumb|
Posamezno simbiotsko kolonijo sestavljajo različne vrste kvasovk in bakterij: [[Gluconacetobacter xylinus]] ( [[Acetobacter xylinum]], [[Acetobacter ketogenum]]), [[Bacterium xylinum]], [[Bacterium xylinoides]], [[Bacterium gluconicum]], [[Saccharomyces ludwigii]], [[S. apiculatus varieties]], [[Schizosaccharomyces pombe]], [[Torula varieties]], [[Pichia fermantans]] in druge.
Vrstica 71 ⟶ 53:
== Priprava ==
Kombučin napitek dobimo in shranjujemo v čajni tekočini, da se ohrani njena vlažnost. Nekaj te tekočine nalijemo na dno čistih steklenih kozarcev in dodamo, na sobno temperaturo ohlajen, sladkan čaj. Vrsto čajev lahko kombiniramo in tako izboljšujemo okus.<ref name="članek1"/> Najpogosteje se uporabljata črni in zeleni čaj, lahko tudi sadni čaji brez kofeina.<ref name="članek3"/> Zeliščni čaji z močnimi eteričnimi olji so odsvetovani, ker lahko poškodujejo kulturo kombuče. Čaj sladkamo z veliko različnimi viri (beli ali rjavi sladkor, raztopina glukoze,fruktoza), ne uporabljamo pa surovega medu, laktoze, ksilitola ali drugih umetnih sladil. Kulturo kombuče položimo na vrh napitka, tako da plava na površini. <ref name="članek1"/> Površina kombuče ni nujno stalno vlažna in se s časom lahko tudi potopi na dno posode. Potrebno izogniti stiku kombuče s kovinami, nakitom… <ref name="članek3"/> Posodo prekrijemo s krpo. Odložimo jo na temno mesto s sobno temperaturo (22-25˚C) za približno teden dni. Površina je tako najbolj ugodna za [[aerobni|aerobne]] mikroorganizme, na dnu posode pa se nahajajo [[anaerobni]] mikroorganizmi. Proces se nato serijsko ponavlja. <ref name="članek1"/>
== Viri in literatura ==
| |||