Možgani: Razlika med redakcijama

dodanih 35 zlogov ,  pred 5 leti
m
pp ref
m (Bot: cs:Mozek je dober članek; oblikovne spremembe)
m (pp ref)
==== Vretenčarji ====
[[Slika:Shark brain.png|thumb|upright|Možgani [[morski pes|morskega psa]]]]
Prvi vretenčarji so se pojavili pred več kot 500 milijoni let, v [[kambrij]]u, in so po obliki morda spominjali na današnje [[glenavice]].<ref>{{cite journal| year=2003| title= Head and backbone of the Early Cambrian vertebrate ''Haikouichthys''| journal=Nature| volume=421| pages=526–529| doi=10.1038/nature01264| pmid=12556891| last= Shu |first=DG |last2=Morris |first2=SC |last3=Han |first3=J |last4=Zhang |first4=Z-F| issue=6922| last5=Yasui| first5=K.| last6=Janvier| first6=P.| last7=Chen| first7=L.| last8=Zhang| first8=X.-L.| last9=Liu| first9=J.-N. |displayauthors=3}}</ref> [[Morski pes|Morski psi]] so se pojavili pred približno 450 milijoni let, dvoživke pred 400 milijoni, plazilci pred 350 milijoni in sesalci pred 200 milijoni let. Nobene sodobne vrste ne moremo v strogem pomenu besede opredeliti kot ''primitivnejše'' od drugih, saj imajo vse enako dolgo evolucijsko zgodovino. Vendar možgani sodobnih glenavic, [[piškurji|piškurjev]], morskih psov, dvoživk, plazilcev in sesalcev kažejo gradient velikosti in kompleksnosti, ki v grobem sledi evolucijskemu zaporedju. Vsi ti možgani imajo enak skupek osnovnih anatomskih komponent. Pri glenavicah so mnoge rudimentarne, pri sesalcih pa so najpomembnejši del – predvsem je razširjen in dovršen [[telencefalon]].<ref>{{cite book| last=Striedter |first=GF| year=2005| title=Principles of Brain Evolution| publisher=Sinauer Associates| isbn=978-0-87893-820-9 |chapter=Ch. 3: Conservation in vertebrate brains}}</ref>
 
Možgane najlažje primerjamo po velikosti. Razmerja med velikostjo možganov, velikostjo telesa in drugimi spremenljivkami so primerjali pri številnih vrstah vretenčarjev. Velikost možganov se povečuje z velikostjo telesa, vendar ne [[Linearna funkcija|linearno]]. Če računamo velikost možganov kot funkcijo velikosti telesa, imajo manjše živali večje možgane. Žival z največjim razmerjem med velikostjo možganov in velikostjo telesa je [[kolibriji|kolibri]]. Pri sesalcih razmerje med prostornino možganov in telesno maso sledi [[potenčni zakon|potenčnemu zakonu]] z [[eksponent]]om okrog 0,75.<ref>{{cite journal| last=Armstrong |first=E| title=Relative brain size and metabolism in mammals| journal=Science| year=1983| volume=220| pages=1302–1304| doi=10.1126/science.6407108| pmid=6407108| issue=4603}}</ref> Ta formula opisuje osnoven princip, vendar se vsaka družina sesalcev nekoliko razlikuje, kar deloma odseva kompleksnost njihovega vedenja. Možgani [[prvaki|prvakov]] so tako 5 do 10-krat večji, kot to predvideva formula. Plenilci imajo glede na telesno velikost večje možgane kot njihov plen.<ref>{{cite book| last=Jerison |first=HJ| title=Evolution of the Brain and Intelligence| year=1973| publisher=Academic Press| isbn=978-0-12-385250-2 |pages=55–74}}</ref>
Vsi vretenčarji imajo [[krvno-možganska pregrada|krvno-možgansko pregrado]], ki omogoča, da presnova v možganih poteka drugače kot v drugih delih telesa. Najpomembnejše so celice nevroglije, saj nadzorujejo kemijsko sestavo tekočine, ki obdaja nevrone, vključno z ravnjo [[ion]]ov in hranil.<ref name=Nieuwenhuys/>
 
Možgansko tkivo porabi glede na svojo prostornino veliko količino energije. Veliki možgani so za žival velika presnovna obremenitev. Potreba po omejitvi telesne mase, da bi žival lahko npr. letela, je pri nekaterih živalih (na primer [[netopirji]]h) vodila v zmanjšanje velikosti možganov.<ref>{{cite journal| last = Safi| first = K| year = 2005| title = Bigger is not always better: when brains get smaller| journal = Biology Letters| volume = 1| pages = 283–286| pmid = 17148188| doi = 10.1098/rsbl.2005.0333| last2 = Seid| first2 = MA| last3 = Dechmann| first3 = DK| pmc = 1617168| issue = 3}}</ref> Možgani porabijo večino energije za vzdrževanje membranskega potenciala nevronov.<ref name=Nieuwenhuys>{{cite book |title=The Central Nervous System of Vertebrates, Volume 1 |last=Nieuwenhuys |first=R |last2=Donkelaar |first2=HJ |last3=Nicholson |first3=C |publisher=Springer |year=1998 |isbn=978-3-540-56013-5 |pages=11–14}}</ref> Pri vretenčarjih predstavlja bazalna presnova možganov 2–8 % celotne [[bazalna presnova|bazalne presnove]]. Pri prvakih je ta delež večji in pri človeku predstavlja 20–25 %.<ref>{{cite journal |last=Mink |first=JW |last2=Blumenschine |first2=RJ |last3=Adams |first3=DB |title=Ratio of central nervous system to body metabolism in vertebrates: its constancy and functional basis |journal=American Journal of Physiology |year=1981 |volume=241 |pages=R203–212 |pmid=7282965 |issue=3}}</ref> Poraba energije se časovno ne spreminja bistveno. Aktivne regije možganske skorje porabijo več energije kot neaktivne. To je osnova funkcionalnih slikovnih preiskav možganov, kot so [[pozitronska emisijska tomografija]] (PET), [[magnetna resonanca|funkcionalna magnetna resonanca]] (fMR)<ref>{{cite journal| last = Raichle| first = M| year = 2002| title = Appraising the brain's energy budget| journal = Proc. Nat. Acad. Sci. U.S.A.| volume = 99| pages = 10237–10239| doi = 10.1073/pnas.172399499| pmid = 12149485| last2 = Gusnard| first2 = DA| pmc = 124895| issue = 16}}</ref> in [[bližnja infrardeča spektroskopija]].<ref>{{cite journal|doi= 10.1002/hbm.10026|year=2002|last1=Mehagnoul-Schipper|first1=DJ|last2=van der Kallen|first2=BF|last3=Colier|first3=WNJM|last4=van der Sluijs|first4=MC|last5=van Erning|first5=LJ|last6=Thijssen|first6=HO|last7=Oeseburg|first7=B|last8=Hoefnagels|first8=WH|last9=Jansen|first9=RW|title=Simultaneous measurements of cerebral oxygenation changes during brain activation by near-infrared spectroscopy and functional magnetic resonance imaging in healthy young and elderly subjects.|volume=16|issue=1|pages=14–23|journal=Hum Brain Mapp|displayauthors=3}}</ref>
Pri človeku in mnogih drugih vrstah dobijo možgani večino energije iz [[oksidacija|oksidativne razgradnje]] [[glukoza|glukoze]].<ref name=Nieuwenhuys/> Pri nekaterih drugih vrstah so možni alternativni viri energije, kot so [[laktat]], [[keton]]i, [[aminokislina|aminokisline]], [[glikogen]] in tudi [[lipid]]i.<ref>{{cite journal |last=Soengas |first=JL |last2=Aldegunde |first2=M |title=Energy metabolism of fish brain |journal=Comparative Biochemistry and Physiology Part B: Biochemistry and Molecular Biology |year=2002 |volume=131 |pages=271–296 |pmid=11959012 |doi=10.1016/S1096-4959(02)00022-2 |issue=3}}</ref>