|
==Absolutizem==
Absolutizem je v 16. in 17. stoletju prevladujoča oblika vladanja v Evropi. Beseda izhaja iz latinske besede ''absolutus'', kar pomeni popolno.
Za absolutizem je značilna prevladujoča oblika vladanja, to pomeni, da je o vseh državnih zadevah odločal vladar sam. Vladarjeva oblast je bila neomejena, za svoja dejanja je bil odgovoren le BOGBog. Pri vodenju države so se vladarji absolutisti opirali na vojsko, cerkev in državno uradništvo. Temu kriteriju ustreza že vladavina sicilskega kralja in rimsko-nemškega cesarja [[Friderik II. Hohenstaufen|Friderika II. Hohenstaufna]] v 1. polovici 13. stoletja, ki je v svoji dedni [[Kraljevina Sicilija|Sicilski kraljevini]] močno okrnil vpliv normanskega plemstva in utrdil državni aparat z ostanki lokalne in pravniško izšolane bizantinske birokracije. Manj uspeha je imel Friderik II. pri vzpostavljanju nadzora nad Rimsko-nemškim cesarstvom (t.j. severno Italijo (Lombardijo) in Nemčijo) ter Jeruzalemskim kraljestvom, medtem ko je imel Sicilsko kraljevino pod neomejeno oblastjo.
V 16. stoletju absolutistično obliko vladanja uvajauvede španski kralj [[Filip 2II. Španski|Filip II.]]. Španija je takrat imela kolonije v Ameriki, današnjo Nizozemsko in Portugalsko., Španijabila je bila v tistem času bogata in močna država, saj je dobivala velike količine zlata in srebra iz kolonij v Ameriki.
Filip 2II. se je zapletel v vojovojno z Anglijo, ker je želel s prestola odstraniti angleško kraljico [[Elizabeta I. Angleška|Elizabeto 1I.]], ki je ščitila uporne Nizozemce. ŠpanijaAngleška mornarica je bila poražena, v pomorski bitki jev španskeKanalskem ladjeprelivu uničila.porazila Angleškafavorizirano špansko armado, angleška zmaga pa je s tem pomenila postopen konec španske prevlade na morju in začetek vzpona Anglije kot pomorske sile.
Absolutizem je kot oblika vladanja dosegel višek v Franciji v 17. stoletju. Za začetnika absolutističnega vladanja velja francoski kralj [[Ludvik XII. Francoski|Ludvik XII.]], vendar se težnje po centraliziranem vladanju francoskih kraljev v Franciji pojavljajo že pri francoskem kralju [[Filip II. Francoski|Filipu II.]], ki mu je uspelo iz večine Francije izriniti Angleže, konkretneje angleškega kralja [[Ivan Brez Dežele|Ivana Brez Dežele]]. Nenehna angleška grožnja in zahteve po francoskem ozemlju je spodbudila postopno centralizacijo oblasti. Ludvik XII. (1462-1515) je nehal sklicevati generalne državne stanove, s katerimi so njegovi predniki skupaj odločali o državnih zadevah. S tem je kralj omejil moč plemstva.
Absolutizem kot oblika vladanja doseže višek v Franciji v 17. stoletju. Za začetnika absolutističnega vladanja velja francoski kralj Ludvik 12.
VZa časučasa njegovegavladavine vladanja[[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII.]] je Francija posredno sodelovala v 30-letni[[Tridesetletna verskivojna|Tridesetletni vojni ]] in z [[vestfalski mir|vestfalskim verskim mirom ]] dobila ozemlje Alzacije in Lorene. Po vestfalskim miru je Francija postala najmočnejša država v Evropi, francoščina pa diplomatski jezik sveta. Po njegovi smrti ga je nasledil sin [[Ludvik 14XIV. Francoski|Ludvika XIV. ]], ki je postal kralj pri 4štirih letih. Sprva je vladal pod vodstvom [[Kardinal|kardinala]] Mazarina. ▼Ludvik 12. je nehal sklicevati generalne državne stanove, s katerimi so njegovi predniki skupaj odločali o državnih zadevah. S tem je kralj omejil moč plemstva.
Pod vladavino Ludvika 14XIV.. je absolutizem dosegel višek. Zelo znan je njegov rek L'Etaie c'est moi! (Država sem jaz!): vse odločitve je sprejemal sam. Svoje svetovalce in visoke uradnike je izbiral med meščanstvom in ne med plemstvom, zato da bi zmanjšal vpliv plemstva. Uradnike je dobro plačeval in nadgrajeval. S tem si je ustvaril sebi zvesto uradništvo. Sonce je izbral za svoj simbol, zato se je poimenoval kar Sončni Kralj. Ludvik 14. je državo zapletal v dolgotrajne vojne s Španijo, kar mu je namesto zmage prineslo le prazno blagajno. Njegov minister je uvedel posebno gospodarsko obliko: merkantilizem. ▼▲V času njegovega vladanja je Francija sodelovala v 30-letni verski vojni in z vestfalskim verskim mirom dobila ozemlje Alzacije in Lorene. Po vestfalskim miru je Francija postala najmočnejša država v Evropi, francoščina pa diplomatski jezik sveta. Po njegovi smrti ga je nasledil sin Ludvik 14., ki je postal kralj pri 4 letih. Sprva je vladal pod vodstvom [[Kardinal|kardinala]] Mazarina.
▲Pod vladavino Ludvika 14. je absolutizem dosegel višek. Zelo znan je njegov rek L'Etaie c'est moi! (Država sem jaz!): vse odločitve je sprejemal sam. Svoje svetovalce in visoke uradnike je izbiral med meščanstvom in ne med plemstvom, zato da bi zmanjšal vpliv plemstva. Uradnike je dobro plačeval in nadgrajeval. S tem si je ustvaril sebi zvesto uradništvo. Sonce je izbral za svoj simbol, zato se je poimenoval kar Sončni Kralj. Ludvik 14. je državo zapletal v dolgotrajne vojne s Španijo, kar mu je namesto zmage prineslo le prazno blagajno. Njegov minister je uvedel posebno gospodarsko obliko: merkantilizem.
== Oblikovanje absolutističnih držav ==
[[Kategorija:Vladavine]]
[[Kategorija:Fevdalizem]]
[[Kategorija:Novi vek]]
| 