Ivan IV. Vasiljevič Grozni: Razlika med redakcijama

m
(razširjeno)
Ob smrti poljskega kralja Sigismunda II. Avgusta, leta 1572, se je na volitvah za novega kralja (položaj poljskega kralja ni bil deden, volil ga je poljski sejm) med mnogimi kandidati pojavil tudi Ivan z namenom, da bi na ta način dosegel združitev Rusije in Poljske. Seveda ni uspel; izvoljen je bil vojvoda Anžujski, ki pa je že naslednje leto kot [[Henrik III. Francoski|Henrik III.]] nasledil umrlega brata na francoskem prestolu. Za poljskega kralja je bil tedaj izvoljen [[Sedmograška|sedmograški]] kandidat [[István Báthory]], ki pa je bil za Ruse najslabša možna izbira. Sposoben vojskovodja je z evropskimi najemniki nadaljeval vojno proti Rusiji. Leta 1579 je po težkem ruskem porazu zavzel Polock in prenesel vojno na rusko ozemlje. Oblegal je [[Pskov]], ki pa ga je [[Vasilij IV. Ruski|Vasilij Šujski]], kasnejši car, obranil. Ivan je prosil za mirovno posredovanje [[Papež Gregor XIII.|papeža Gregorja XIII.]], kateremu je obljubil, da bo rusko cerkev priključil rimski. Papež je v Moskvo poslal pogajalca, jezuita Antona Posevina, ki opisuje Ivana kot zelo vedoželjnega, sproščenega in šaljivega človeka.
 
Med pogajanji so Báthoryjevi roparski oddelki vdirali na ozemlje Moskovske kneževine vse do [[VogaVolga|Volge]], ne da bi jih kdorkoli oviral. Bojarji so pokazali pripravljenost, da zberejo vojsko za obrambo, in predlagali Ivanu, naj poveri poveljstvo vojske svojemu sinu, carjeviču Ivanu, če se sam čuti za to prestarega. Ivan se je silno razjezil in obsodil bojarje, ki so to predlagali, na smrt kot izdajalce. Ko je carjevič poskušal očetu razložiti, da s predlagatelji ni bil povezan, ga je Ivan v jezi tako udaril s palico po glavi, da je padel v komo in po štirih dneh umrl
<ref>kasneje so se pojavile tudi druge verzije carjevičeve smrti, tudi takšna, ki trdi, da je Ivan v strahu za prestol premišljeno likvidiral svojega sina</ref >.
Ta smrt je Ivana silno prizadela saj je carjeviča od njegovih mladih let pripravljal za svojega naslednika. V spomin na sina je samostanu svetega Sergeja Radonješkega podaril ogromno vsoto denarja.