Jožef Stibiel: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Grejo (pogovor | prispevki)
m zunanje povezave +
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pp
Vrstica 1:
'''Jožef Stibiel''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], * [[5. avgust]] [[1784]], [[Dolenje, Ajdovščina]], † [[15. november]] [[1848]], [[Ločnik, Italija|Ločnik]] pri [[Gorica|Gorici]].
 
== Življenje in delo ==
Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Gorici, kjer je tudi maturiral. [[Teologija|Bogoslovje]]
je študiral v [[Gradec|Gradcu]] in [[Ljubljana|Ljubljani]] ter bil 8. novembra 1807 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen v mašnika]]. Služboval je v raznih krajih [[Nadškofija Gorica|goriške škofije]]. Leta 1818 so ga poklicali za profesorja v goriško bogoslovje. Bil je profesor [[pastorala (religija)|pastorale]], učil pa je tudi eksegezo in [[liturgija|liturgijo]] ter opravljal službo [[spiritual]]a. Spisal je skripta za pastoralo, ki so služila še več desetletij. Zaradi napornega dela je zbolel in si želel delo na deželi. Konec junija 1822 je prišel za [[župnik]]a in [[Dekan (religija)|dekana]] v [[Črniče]]. Ker tu ni bilo šole, je začel učiti otroke [[slovenščina|slovenski]] in [[nemščina|nemški]] jezik ter druge predmete. Na koncu šolskega leta je povabil [[Valentin Stanič|Valentina Staniča]], nadzornika vseh šol na goriškem, da je bil navzoč pri izpitih, najboljšim učencem pa je podelil tudi nagrade. Stibiel je po tretjem letu šolanja poskrbel, da je šola dobila stalnega učitelja, ljudi pa je navdušil, da so zgradili šolsko poslopje in priskrbeli dohodke za učitelja, katerega je nekaj časa sam vzdrževal. Na njegovo pobudo je bila vpeljana šola tudi v [[Vipavski Križ|Vipavskem Križu]]. Iz Črnič je bil 17. julija 1827 premeščen v Ločnik (sedaj [[italijanščina|ital.]] ''Lucinico''), kjer je ostal do smrti. Poleg dušnopastirskega dela je tudi tukaj organiziral šolo, v njej učil, ter navdušil ljudi, da so zgradili šolsko poslopje. Od 1827 do njegove smrti so bile po njegovi zaslugi odprte šole v Moši (Mossa), [[Kojsko|Kojskem]], [[Biljana|Biljani]], [[Medana|Medani]], [[Šlovrenc]]u, [[Fojana|Fojani]], [[Šmartno, Brda|Šmartnem]] in na [[Gradno|Gradnem]]. V vseh teh krajih so bile [[kaplan]]ije, ki so spadale pod [[dekanija|dekanijo]] Ločnik, v kateri je bil Stibiel šolski nadzornik. Zaradi preobilnega dela pa je ponovno zbolel in obnemogel.<ref name =''Leksikon''>''Primorski slovenski biografski leksikon''. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.</ref>
 
Stibiel je že v Črničah [[pridiga|pridigal]] v slovenskem jeziku. Tudi v Ločniku je bila vse do njegove smrti vsaka prva nedeljska maša s pridigo v slovenščini. Pridige si je tudi zapisoval čeprav se slovenskega jezika ni nikoli učil v šolah. Naučil se ga je iz [[Jurij Japelj|Japlovega]] [[Sveto pismo|Svetega pisma]]. Po Stibielovi smrti je njegove pridige zbral profesor [[Štefan Kociančič]] in jih leta 1853 dal v Gorici natisniti z naslovom ''Pridige ino drugi slovenski spisi, ki jih je po smrti zapustil Jožef Stibiel''.<ref name =''Leksikon''/>
== Viri ==
{{opombe}}
 
== Glej tudi ==
* [[seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov]]
== Zunanje povezave ==
* {{SloBio|id=613162|avtor=Miklavčič Maks|ime=Stibiel Jožef|vir=SBL}}
* {{SBL|id=3250}}
{{lifetime|1784|1848|DEFAULTSORT:Stibiel, Jožef}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1784]]
[[Kategorija:Umrli leta 1848]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]]