Verona: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
dodane slike
Ljuba brank (pogovor | prispevki)
Vrstica 130:
'''Bazilika San Zeno''' velja za enega največjih dosežkov [[Romanika|romanske]] [[Arhitektura|arhitektur]]e v severni Italiji. Prvotno je na tem mestu stala [[kapela]] in [[samostan]] v območju zgodnjekrščanskega pokopališča v bližini ''Via Galica''. Stala je nad grobom Sv. Zena, rojenega v Afriki, ki je bil med letoma 362 in 380 veronski škof. Ostanki menda stojijo v območju današnjega križnega hodnika. Zaradi velikega obiska romarjev je kapela kmalu postala premajhna. [[Pipin Mali]] (sin Karla Velikega) je dal med letoma 805 in 806 zgraditi večjo cerkev in zraven še samostan. V novo cerkev 21. maja 807 so prenesli tudi truplo svetnika. V letu 963, v času Madžarske invazije, je bila uničena. Znova so jo kot baziliko zgradili v času cesarja [[Oton I. Veliki|Otona I.]] in škofa Rateria leta 983. Prva obnova in razširitev je sledila v 11. st. Leta 1117 jo je poškodoval [[potres]], zatem so jo do leta 1138 spet obnovili. Še večkrat so jo obnavljali: med letoma 1217 - 1225 križni hodnik in portal samostana, glavne stopnice iz 16. st., ki povezujejo spodnjo in zgornjo cerkev so obnovili leta 1870. Leta 1770 je bil ukinjen samostan, leta 1806 je cerkev postala farna cerkev.
 
Današnja zgradba je tretja te vrste, zgrajena med letoma 1123-1135 in je tipična romanska. Fasada dominira velikemu trgu in ima lep 72 m visok [[zvonik]] (zgrajen med 1045 in 1173), ki ga omenja Dante v Canto 18 v Vicah v [[Božanska komedija|Božanski komediji]], na levi strani pa obrambni stolp. Cerkev ima v tlorisu obliko latinskega križa in je triladijska. Fasada je tipična za romanske zgradbe - vodoravne plasti svetlega tufa in temne opeke. Rožnat veronski kamen daje topel zlat sijaj in zadržana linija stebrov, stolpcev, vencev in galerija dvojnih oken na fasadi izraža harmonično eleganco. Velika okenska [[Rozeta (arhitektura)|rozeta]] je izvedena kot ''Kolo sreče'' (Brolototo, 1217-1225). Portalni baldahin podpirata dva stebra s stiliziranima levoma (mojster Nicolo, 1138). V prekladi nad portalom so izklesani meseci v letu, v luneti je portret Sv. Zena in meščanov, v [[friz]]u pa scene iz svetnikovega življenja. Vsaka stran na vratih je okrašena z 18 [[bas-relief]]nimi ploščami svetopisemskih prizorov (leva stran iz Nove zaveze - konec 11.st.-začetek 12. st., desna iz Stare zaveze - druga polovica 12. st.), notranji deli bronastih vrat imajo 48 primitivnih, a odločnih biblijskih upodobitev iz življenja Sv. Zena. Pomen nekaterih prizorov je neznan, vendar gre za izredno živahno, barbarsko energijo likov, ki je odlična mešanica tradicionalnih in otonskih vplivov. Levo krilo je iz leta 1030, desno je 100 let mlajše. Na obeh straneh vrat so marmorne plošče iz leta 1140 na katerih je upodobljeno Kristusovo življenje na levi, na desni pa zgodovina stvarjenja.
 
Notranjost cerkve je razdeljena na spodnjo cerkev, ki obsega približno 2/3 strukture in zgornjo cerkev, ki zaseda preostanek. Stene so prekrite s freskami iz 12. in 15. stoletja. Strop glavne ladje je lesen, grajen kot ladijski gredelj in je veličasten primer stropa takega tipa. [[Prezbiterij]] je dvignjen nad nivo glavne ladje, dostopen po stopnicah in leži nad grobnico. Ograja med korom in osrednjim delom ladje imenovan ''Lettner'', je okrašena s kipi [[Kristus]]a in [[Apostol|apostolov]] (začetek 13. st.), oltar je delo Francesca Torbida, na oltarju je [[triptih]] [[Andrea Mategna]] iz 15. stoletja, ki prikazuje ''Marijo z detetom, Sv. Ano, Sv. Zenom, Sv. Sebastjanom in Sv. Krištofom''. Le zgornji sliki so original, ostalo so leta 1797 odnesli Francozi in nikoli vrnil. Razpelo je delo Lorenza Veneziana, porfirni kelih je vzet iz rimskega kopališča in osmerokotna krstilnica iz 13. stoletja so poleg oltarja, najpomembnejša dela v cerkvi. Na Visokem oltarju so [[sarkofag]]i veronskih škofov Sv. Lupicinus, Lucillus in Crescentianus. Na levi strani [[Apsida|apsid]]e, nad vhodom v [[Zakristija|zakristij]]o, je prizor ''Križanja'' šole Altichiero, v mali levi apsidi je rdeč marmorni kip Sv. Zena iz 12. stoletja.