Redakcija: 18:57, 21. maj 2014 uredi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.093 urejanj nov članek iz tujih wiki		Redakcija: 13:13, 25. junij 2014 uredi razveljavi Ljuba brank (pogovor \| prispevki) 57.093 urejanj mBrez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 10: Vse večje steklene površine v poznih romanskih oknih so imele pred izumom krogovičja manj dekoracij in železna sidra proti pritiskom vetra in teže (primer: zahodno okno v katedrali Le Mans). Krogovičje je ponudilo naročnikom in arhitektom visokega in poznega srednjega veka možnost večjih estetskih in tehničnih zahtev, in jih uporabljajo že stoletja. Kot predhodnik krogovičja se smatra tako imenovana "[[rozeta'' (arhitektura)\|rozeta]] (okroglo okno) ob koncu 12. stoletja (Beauvais, St. Etienne, Chartres, Westrose). Najstarejši oblike oken s krogovičjem, so znane kot ''plate'' krogovičje, kjer so posamezne luči (zastekljene odprtine v oknu) imele videz v ravno ploščo izrezanih lukenj. Romanska cerkvena okna so običajno zelo majhna, nekoliko višja kot širša, s preprosto okroglo glavo v segmentnem loku na vrhu. Od okoli 1140 je koničasto gotsko okno (najprej pri prenovi kora v St. Denis) začelo prevladovati. Za pravo krogovičje se smatra le tisto, ki je sestavljeno iz geometrijske oblike iz kamnitih profilov. Prva taka okna najdemo v visoki gotski kapeli katedrale v Reimsu, katere gradnja se je začela leta 1211. Dvopasovna visoka gotska okna so nadalje razčlenjena s povečanjem velikosti za dve lanceti, ki sta ponovno razdeljeni tako, da je ustvarjeno štiridelno okno. Šele kasneje so zidarji izpilili strogo strukturo in začeli oblikovati kakršno koli število enakih velikosti lancet. Posebna oblika gotskega okna je krožna rozeta, v kateri je krogovičje radialno simetrično.

Krogovičje: Razlika med redakcijama