Josip Žičkar: Razlika med redakcijama

dodanih 108 zlogov ,  pred 8 leti
m
pp
(N)
 
m (pp)
| occupation = duhovnik
}}
'''Josip Žičkar''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|katoliški]] [[duhovnik]] in [[politik]], * [[12. februar]] [[1846]], [[Raztez]], † [[27. september]] [[1905]], [[Dunaj]].
== Življenje in delo ==
Po končani ljudski šoli v [[Brestanica|Brestanici]] je v [[Celje|Celju]] končal gimnnazijo (1867) ter študiral [[teologija|bogoslovje]] v [[Maribor]]u in bil 1870 [[Sveto mašniško posvečenje|posvečen]]. [[Kaplan]] je bil v [[Vojnik]]u (1871-1875) in Celju (1875-1887), [[župnik]] v [[Vitanje|Vitanju]] (1888-1900) in na [[Videm, Krško|Vidmu]] (1900-1905), kjer je bil tudi [[Dekan (religija)|dekan]].
 
V Celju je bil od 1876 podpredsednik [[Čitalnica|Čitalnice]], leta 1879 je 1879 ustanovil Katoliško podporno društvo, kateremu je bil načelnik in s prostovoljnimi darovi postavil novo šolsko poslopje, ga 1881 izročil [[Cerkveni red|šolskim sestram]], ki so 1877 v Celju odprle slovensko zasebno dekliško šolo, učil tu [[verouk]] in kot deželni poslanec 1881 izposloval, da je postala javna šola. V Vitanju je ustanovil bralno društvo, posojilnico in delavsko podporno društvo, dal prenoviti in poslikati [[barok|baročno]] [[cerkev Matere Božje na Hriberci|Marijino cerkev]] »na Hriberci« Tu je bil predstojnik kaplanu [[Anton Aškerc|Antonu Aškrcu]] (1891-1892); trditev, da ga je tožil na ordinariatu ([[Marja Boršnik]], ''Aškerc, življenje in delo'', 1939, 104), je glede na Žičkarjevo načelno doslednost verjetna, manjka pa zanjo arhivska dokumentacija. Na Vidmu je dopolnil opremo nove župnijske cerkve, postavil kaplanijo, preuredil cerkveno petje, ustanovil župnjski ubožni zavod. Leta 1901 je bil pobudnik pri ustanovitvi [[politika|političnega]] [[društvo|društva]] Sava (za brežiški in sevniški okraj), pripravil pravila društva in mu predsednikoval.
 
Za deželnega poslanca je bil na listi Slovenskega političnega društva za Spodnjo Štajersko izvoljen dvakrat (1896, 1902). Bil je član finančnega odseka in odseka za sirotišnice, sodeloval pri gospodarskih in političnih razpravah, se zavzemal za: zakon o kmečkih domovih (zaustavil naj bi razkosavanje zemljišč), kmečke zadruge, za regulacijo [[Sotla|Sotle]], [[Savinja|Savinje]] in drugih voda, podržavljenje [[Železniška proga Poljčane - Slovenske Konjice - Zreče|železniške proge Poljčane - Slovenske Konjice]] in njeno podaljšanje do [[Zreče|Zreč]], zgraditev ceste [[Lesično]]–[[Slivnica pri Celju]], ustanovitev slovenske meščanske in obrtne šole. V [[Interpelacija|interpelacijah]] je predlagal med drugim poldnevni šolski pouk v hribovitih krajih, slovvenskislovenski jezik v javni upravi in na sodiščih, slovenske napise na železnici in poštah. Ko je začel deželni zbor podpirati ponemčevalna društva (Südmark, Schulverein) in nemške dijaške domove v Celju in na [[Ptuj]]u je maja 1899 z drugimi slovenskimi poslanci zbornico zapustil in se vrnil šele 1903.
 
Leta 1897 je bil izvoljen v [[Reichsrat (Avstrija)|državni zbor]]. Pred odhodom na Dunaj je izjavil, da bo kot poslanec deloval v poslanski skupini jugoslovanskih poslancev, ker pa poslanska skupina ni bila ustanovljena, je vstopil v Slovansko krščansko narodno zvezo, poznejši Slovanski centrum. Prizadeval si je, da bi se slovenski in [[Hrvati|hrvaški]] poslanci združili, do česar je prišlo 1902. V državnem zboru je bil član socialnopolitičnega odbora in odbora za pomoč v nezgodah, po 1901 tudi kmetijskega odbora in odbora za prošnje. Dosegel je, da so ob elementarnih nesrečah slovenski kraji prejeli državno podporo ali olajšave dajatev. Zagovarjal je težnje po slovenski [[Gimnazija|gimnaziji]] v Celju, po slovenski [[Univerza|univerzi]], narodni enakopravnosti v šolah in uradih, protestiral zaradi zaplemb slovenskega [[Časopis|tiska]] in drugo. Septembra 1905 je že bolan odšel na Dunaj, v zbornici mu je postalo slabo in je v bližnjem [[samostan]]u piaristov umrl. Pokopan jaje na Vidmu. Večji politik ni bil, a si je z drobnim delom pridobil veliko popularnost. Kot dobrotnika dijaštva ga je akademsko društvo ''Danica'' 1895 imenovalo za častnega člana.
 
== Glej tudi ==
 
== Zunanje povezave ==
{{SloBio|id=900890|avtor=Richter Jakob|ime=Žičkar Josip|vir=SBL}}
{{SBL|id=4940}}
 
{{reli-bio-stub}}
 
{{lifetime|1846|1905|DEFAULTSORT:Žičkar, Josip}}
[[Kategorija:Rojeni leta 1846]]
[[Kategorija:Umrli leta 1905]]
[[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]]
[[Kategorija:Slovenski politiki]]
60.426

urejanj