|
== Življenjepis ==
Branko Masleša, rojen v Kopru, je bil v osemdesetih letih 20. stoletja zaposlen na koprskem sodišču. 2. decembra 2010 je odstopil s položaja predsednika [[Sodni svet Republike Slovenije|Sodnega sveta RS]].<ref>[http://www.delo.si/clanek/131284 Delo.si - Masleša ni več predsednik sodnega sveta niti njegov član ]</ref>
Masleša ima tudi naslov slovenskega šahovskega mojstra<ref>[http://www.sah-zveza.si/igralci/redni/?pid=1050002 Šahovska zveza Slovenije]</ref>. ▼2. decembra 2010 je odstopil s položaja predsednika in člana [[Sodni svet Republike Slovenije|Sodnega sveta RS]].<ref>[http://www.delo.si/clanek/131284 Delo.si - Masleša ni več predsednik sodnega sveta niti njegov član ]</ref>
== Predsednik Vrhovnega sodišča RS ==
▲Masleša ima tudi naslov slovenskega šahovskega mojstra<ref>[http://www.sah-zveza.si/igralci/redni/?pid=1050002 Šahovska zveza Slovenije]</ref>.
[[Državni zbor Republike Slovenije]] je 23. novembra 2010 z 47 glasovi 'za' in 32 'proti' potrdil Maslešo za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. V času njegove kandidature za predsednika Vrhovnega sodišča je nekaj pravnikov izazilo skrb o ustreznosti kandidature, med drugim sta ustavni sodnik Jan Zobec in nekdanji sodnik na civilnem oddelku Rudi Štravs izjavila, da je Masleša v začetku osemdesetih let opisoval ustrelitev pribežnika iz [[Romunija|Romunije]] pri poskusu ilegalnega prečkanja jugoslovansko-italijanske meje. Masleša naj bi bil na kraju prisoten po umoru kot preiskovalni sodnik. Jan Zobec je Maslešo dodatno obtožil, da je ta odkrito nasprotoval osamosvojitvi Slovenije. Masleša je vse omenjene trditve označil za izmišljotine.
=== Kandidatura ===
Po javni objavi kandidature za predsednika Vrhovnega sodišča, kjer Masleša nastopa kot edini kandidat, je več sodelavcev slednjega izrazilo skrb o ustreznosti kandidature. Med drugim sta ustavni sodnik Jan Zobec in nekdanji sodnik na civilnem oddelku, Rudi Štravs, potrdila da je Masleša v začetku osemdesetih let navdušeno opisoval ustrelitev ilegalnega pribežnika iz ene nekdanjih vzhodnih [[Socializem|socialističnih]] držav. Masleša naj bi po njunih besedah izražal entuziazem nad točnim strelom v sredino čela žrtve.<ref>[http://slowwwenia.enaa.com/Novice/Politika/Tudi-vrhovni-sodnik-Rudi-Stravs-trdi-da-je-bil-Branko-Maslesa-nad-ustrelitvijo-navdusen.html Masleša navdušen nad ustrelitvijo]</ref><ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/stravs-maslesa-ustrelitev-opisoval-navduseno/243536 RTV Slovenija]</ref>. Navedeni očitki so se pred tem pojavili tudi na uradni strani stranke SDS. <ref>[http://www.sds.si/news/7652]</ref> <ref>[http://www.sds.si/news/7505]</ref>
Kasneje se je izkazalo, da se je dejanje, o katerem naj bi Masleša (civilnima) sodnikoma Zobcu in Štravsu pripovedoval po njunem pričanju neposredno ob prihodu s kraja dogodka, pripetilo v soboto, kadar je v službi zgolj dežurni preiskovalni sodnik. Dveh sodnikov, ki sta očitke lansirala v javnost prav tako ni bilo na televizijsko soočenje, kjer bi pred javnostjo neposredno Masleši ponovila obtožbe. <ref>[http://www.times.si/sport/zalar-dvomi-v-verodostojnost-izjave-stravsa--faeba9cb86-f0afbee5cf.html]</ref>
Branko Masleša naj bi bil na kraju prisoten po umoru pribežnika kot preiskovalni sodnik. Poslanec vladne stranke je na kandidata za vrhovnega sodišča naslovil vprašanje o namenu prisotnosti preiskovalnega sodnika na kraju dogodka, saj noben legalen zakon ni dovoljeval streljanja na meji. Masleša bi bil dolžan umor prijaviti policiji, česar ni storil.<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/11/branko_maslesa_ima_podporo_predsednika_vlade.aspx Branko Masleša ima podporo predsednika vlade]</ref>
Zaradi pomislekov o ustreznosti kandidata, se je zoper njega izreklo več sodnikov.<ref>[http://tvslovenija.si/slovenija/zobec-maslesa-je-obcudoval-jla/242984 Masleša je občudoval JLA]</ref> Nekateri izmed navedenih sodnikov so s podpisi pod kandidaturo javno izrazili podoporo županskemu kandidatu Francetu Arharju, ki je kandidiral pod okriljem stranke SDS, s podporo SLS in NSi. <ref>[http://www.delo.si/clanek/30321]</ref> <ref>[http://www.24ur.com/deisinger-izstopil-iz-drustva.html?article_id=3081529&txt=]</ref> <ref>[http://www.mladina.si/95123/politizacija-sodstva/]</ref>
Predsednik vlade, [[Borut Pahor]] in pravosodni minister [[Aleš Zalar]], sta kandidata za predsednika vrhovnega sodišča, podpirala<ref>[http://www.siol.net/slovenija/novice/2010/11/pahor_podpira_zalarja_pri_odlocitvi_glede_maslese.aspx?vote=1 Podpora Pahorja in Zalarja]</ref> Masleša je dobil podporo sodnega sveta in obče seje Vrhovnega sodišča (na katerem zasedajo Vrhovni sodniki)<ref>[http://www.times.si/sport/zalar-dvomi-v-verodostojnost-izjave-stravsa--faeba9cb86-f0afbee5cf.html]</ref>, medtem kot prejšnja kandidata, med katerima tudi Marko Šorli, očitni favorit desnega političnega pola, ki mu je večkrat javno podal podporo, podpore med kolegi ni dobil.
Ustavni sodnik Jan Zobec tudi trdi, da je Masleša odkrito nasprotoval osamosvojitvi Slovenije. Trdil naj bi, da bi Slovenija morala biti najstrože disciplinirana zaradi teženj po odcepitvi od držav Jugoslavije. Med vojno naj bi govoril, da se mora [[Jugoslovanska ljudska armada]] brez milosti maščevati.<ref name="Pričevanje Zobca" >[http://www.times.si/read/ae341575be/515616c268/index.html Times]</ref> Masleša je te trditve označil za izmišljotine.<ref>{{navedi novico| url=http://www.delo.si/clanek/126621 |title=Branko Masleša: Trditve so, z izjemo ene, neresnične |author=Vukelič, Majda |date=26.10.2010 |accessdate=21.11.2010 |work=[[Delo (časopis)|Delo]]}}</ref>
23. novembra 2010 je [[Državni zbor Republike Slovenije]] (z 47 glasovi za in 32 proti) potrdil Maslešo za predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.<ref>[http://www.rtvslo.si/slovenija/maslesa-novi-predsednik-vrhovnega-sodisca/244544 RTVSLO.si - Masleša novi predsednik vrhovnega sodišča]</ref>
Navedena situacija je pokazala tudi neustreznost postopka, v katerem mora strokovnjak skozi parlamentarno sito.
== Viri ==
{{opombe}}
{{bio-stub}}
| 