Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni: Razlika med redakcijama

[[Image:DvorecDob-Šentrupert.png|250px|thumb|Dvorec Dob potem,ko so ga v noči na 27.december 1942 požgali [[slovenski partizani]]. Po vojni je [[Komunistična partija Slovenije|komunistična]] oblast ruševine zravnala s tlemi in na istem mestu postavila zapor.]]

V noči iz 26. na 27. december 1942 so dvorec Dob napadli [[slovenski partizani]]. V dvorcu je takrat pod zaščito grofice Stelle [[Barbo Waxensteini|Barbo-Waxenstein]] in njenega moža Felixa Logothettija začasno prebivalo tudi 9 članov družine [[Slovenci|slovenskega]] župana Šentruperta, Jožefa Mavsarja, ki so se zbrali ob obhajanju [[Božič|Božičnih]] praznikov. Partizani so na mestu pobili grofico, grofa in njunega sina Deodata, grad povsem izropali in požgali, [[Poboj družine Mavsar|7 članov družine Mavsar]] pa zajeli. <ref>Krainer, Hans. 1981. "Die Partisanen in Krain 1941–1945. Das Ende des Krainer Deutschtums." ''Der Donauraum: Jahrbuch für Donauraum-Forschung'' 26: 23 ff., p. 34.</ref><ref>von Ehrenkrook, Hans Friedrich. 2000. ''Genealogisches Handbuch der adeligen Häuser'' 21(121): 198–199.</ref> Po pričevanju očividcev in zdravniške komisije, ki je pregledala mesto požiga, so partizani vseh 7 zajetih članov [[Poboj družine Mavsar|Mavsarjeve družine]] po celodnevnem mučenju še žive zažgali na grmadi. <ref> Jože Mavsar, Tragedija Mauserjeve družine, ''Zgodbe mučeništva Slovencev'', Slovenska Beseda, Buenos Aires, 1949 </ref> Po koncu vojne in prevzemu oblasti s strani [[Komunistična partija Slovenije|komunistične partije]], so bili zadnji ostanki dvorca Dob zravnani s tlemi. Na njegovem mestu je bil zgrajen današnji zapor.

 

==Viri==