Redakcija: 15:22, 17. april 2014 uredi TadejM (pogovor \| prispevki) 121.435 urejanj zamenjal sliko piščali s primernejšo - razdelek opisuje zgodovino muzeja; +slika lapidarija ← Starejše urejanje		Redakcija: 17:13, 18. junij 2014 uredi razveljavi 212.85.160.220 (pogovor) →‎Zgodovina Novejše urejanje →
Vrstica 4: == Zgodovina == [[Slika:Building of Narodni muzej 1883.jpg\|sličica\|250px\|Gradnja Narodnega muzeja]] Po odloku [[Avstrijsko cesarstvo\|avstrijskega]] cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški\|Franca I.]] se je imenoval ''Kranjski deželni muzej'', in je sprva našel svoje prostore v [[Licej, Ljubljana\|ljubljanskem liceju]] na [[Vodnikov trg, Ljubljana\|Vodnikovem trgu]]. Leta 1831 (10 let po ustanovitvi) je muzej odprl svojo prvo stalno razstavo, pet let kasneje pa izdal prvi vodnik po muzejskih zbirkah. Cesar [[Franc Jožef]] je leta 1882 dovolil, da se nazivu ustanove doda ime »Rudolfinum« (v čast prestolonaslednika). Današnja muzejska stavba je prva za muzej namensko grajena stavba na območju današnje Republike Slovenije in je bila za javnost odprta leta 1888, leta 1921 pa se je ''Kranjski deželni muzej - »Rudolfinum«'' preimenoval v ''Narodni muzej''. Leta 1933 je muzej odstopil [[Narodna galerija Ljubljana\|Narodni galeriji]] velik del slikarske in kiparske zbirke. Najpomembnejši razstavni eksponati v stalni zbirki so najstarejša piščal na svetu iz [[Divje_babe\|Divjih bab]], [[vaška situla]], [[deblak]] ali ''monoksil'', ''izdolbenec'', ''drevak'') iz časa [[mostiščarji\|mostiščarjev]], egipčanska [[mumija]] in nekaj drugih predmetov, najdenih na območju Slovenije. Leta 1991 je bilo notranje muzejsko dvorišče prekrito in s tem je bil pridobljen prostor za razne prireditve in občasne dodatne razstave, leta 2006 pa je bil odprt [[lapidarij]] v novem prizidku na zunanjem dvorišču. Leta 1997 je bila ustanova preimenovana v ''Narodni muzej Slovenije''. == Lapidarij ==

Narodni muzej Slovenije: Razlika med redakcijama