Zavod za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Miran77 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Miran77 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 8:
Na kraju, kjer so po vojni zgradili zapor, je dolga stoletja stal dvorec Dob (nemško ''Wazenberg'' ali ''Watzenberg''.Dvorec se prvič omenja v pisnih virih 14. stoletja. Lastništvo je prehajalo skozi roke rodbin z nemškimi imeni Aych, Pyrsch in Schranckler, dokler ga leta 1621 niso kupili Wazenbergi. Leta 1723 so ga prodali Francu Bernardu Lambergu, ta pa leta 1740 grofu Joštu Vajkardu [[Barbo Waxensteini|Barbo Waxensteinu]]. Grofje [[Barbo Waxensteini|Barbovi]] so posestvo združili s posestvom v bližnjem Rakovniku pri [[Šentrupert]]u, in ostalo je v lastništvu njihove rodbine do [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|2. svetovne vojne]].<ref>[http://www.slosi.info/01gradovi/02podrobnejse/dolenjska/d-1/dob2.php Gradovi v Sloveniji: Dob II.] {{sl icon}}</ref> V noči iz 26. na 27. december 1942 so dvorec Dob napadli [[slovenski partizani]]. V dvorcu je takrat pod zaščito grofice Stelle [[Barbo-Waxensteini|Barbo-Waxenstein]] in njenega moža Felixa Logothettija začasno prebivalo tudi 9 članov družine [[Slovenci|slovenskega]] župana Šentruperta, Jožefa Mavsarja, ki so se zbrali ob obhajanju [[Božič|Božičnih]] praznikov. Partizani so na mestu pobili grofico, grofa in njunega sina Deodata, grad povsem izropali in požgali, [[Poboj družine Mavsar|7 članov družine Mavsar]] pa zajeli. <ref>Krainer, Hans. 1981. "Die Partisanen in Krain 1941–1945. Das Ende des Krainer Deutschtums." ''Der Donauraum: Jahrbuch für Donauraum-Forschung'' 26: 23 ff., p. 34.</ref><ref>von Ehrenkrook, Hans Friedrich. 2000. ''Genealogisches Handbuch der adeligen Häuser'' 21(121): 198–199.</ref> Po pričevanju očividcev in zdravniške komisije, ki je pregledala mesto požiga, so partizani vseh 7 zajetih članov [[Poboj družine Mavsar|Mavsarjeve družine]] po celodnevnem mučenju še žive zažgali na grmadi. <ref> Jože Mavsar, Tragedija Mauserjeve družine, ''Zgodbe mučeništva Slovencev'', Slovenska Beseda, Buenos Aires, 1949 </ref>. Po koncu vojne in prevzemu oblasti s strani [[Komunistična partija Slovenije|komunistične partije]], so bili zadnji ostanki dvorca Dob zravnani s tlemi. Na njegovem mestu je bil zgrajen današnji zapor.
 
==ReferencesViri==
{{Reflist}}