Wikipedija

Krf: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Veprasmen (pogovor | prispevki)
500 urejanj
Dopolnitev članka
Veprasmen (pogovor | prispevki)
500 urejanj
Slovnični popravki, dodajanje slik, tabele s podnebnimi podrobnostmi
Vrstica 1:
 
{{V delu}}
 
[[Slika:GreeceCorfu.png|thumb|220px|Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot]]
 
'''Krf''' (grško: Κέρκυρα, Kérkyra) je najsevernejši grški [[Otok|otok]] v [[Jonsko morje|Jonskem morju]]. Pretežno hribovit otok je drugi največji med [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]] in meri 593 km2.<ref>Veliki splošni leksikon 9, DZS, Ljubljana, 2006</ref> Za najvišji vrh otoka Pantokrátor obstaja več podatkov o izmeri, in sicer 906 m,<ref>Krf in Jonski otoki, Mladinska knjiga Založba d.d., Ljubljana 2003</ref> 911 m<ref>Veliki splošni leksikon 9, DZS, Ljubljana, 2006</ref> in 914 m<ref>https://hr.wikipedia.org/wiki/Krf</ref>. Od celine ga ločuje 3 do 23 km širok Krfski preliv ali grško Kerkira. Severno od otoka se Jonsko morje zliva z [[Jadransko morje|Jadranskim morjem]], samemu otoku je tu najbližje [[Albanija|albanska]] obala. Na otoku po štetju prebivalstva iz leta [[2001]] živi 107.891 prebivalcev (leta [[1991]] 105.043 prebivalcev).
 
Otok je del Krfske [[Prefektura|prefekture]], ki je razdeljena na šestnajst samoupravnih enot oziroma [[Občina|občin]]. Dvanajst občin je na samem otoku, ostale štiri pa so otoki Errikoúsai, Samothráki, Othonoi in Paxoi. Na Krfu živi 96 odstotkov vseh prebivalcev prefekture.
 
[[Glavno mesto]] otoka je [[Krf (mesto)|Krf]] (grško: Kérkyra), ki šteje 39.387 prebivalcev (2001). Otok sodi med najbogatejše grške prefekture. V mestu je od leta [[1984]] sedež Jonske univerze, na kateri poučujejo [[Zgodovina|zgodovino]], [[Glasba|glasbo]], [[Jezikoslovje|jezikoslovje]] s [[Prevajanje|prevajanjem]], knjižničarstvo in arhiviranje, računalniške znanosti, audio in video umetnosti. Jonska univerza je s svojo dejavnostjo pričelala leta [[1985]].
 
V primerjavi z ostalimi deli [[Grčija|Grčije]], so [[Grki]] otok zaradi bujne vegetacije poimenovali tudi »'''Zeleni otok'''«.
Vrstica 28:
 
===Stari vek===
.
Krf so vV [[8. stoletje pr. n. št.|8. stoletju pr. n. št.]] so Krf kolonizirali [[Korintčani|Korintčani]]. Krfljanom se je ob koncu [[7. stoletje pr. n. št.|7. stoletjustoletja pr. n. št.]] uspelo v pomorski bitki osvoboditi prevlade Korintčanov. Krf je tedaj postal pomembna pomorska sila. Okoli leta [[480 pr. n. št.]] je Krf predstavljal po jakosti drugo pomorsko silo med grškimi državicami. Leta [[435 pr. n. št.]] sta se Krf in [[Korint]] sprla in njun spor je bil eden od povodov za izbruh [[Peloponeška vojna|Peloponeške vojne]]. Krf je pokazal svoje pretenzije po kopnem, saj so v [[4. stoletje pr. n. št.|4. stoletju pr. n. št.]] držali v svoji posesti [[Polis|polis]] Haones (latinsko Chaones). V [[3. stoletje pr. n. št.|3. stoletju pr. n. št.]] je hotel [[Oblast|oblast]] na otoku prevzeti [[Epirski kralj|epirski kralj]] Pir, leta [[229 pr. n. št.]] so ga osvojili [[Iliri]], leta [[219 pr. n. št.]] pa [[Rimljani]]. Iliri so otok uporabljali kot odskočišče za ropanje rimskih ladij v Jonskem morju. Med vojno Rimljanov proti ilirski kraljici [[Tevta|Tevti]] je Krf postal prva [[Rimska provinca|rimska provinca]] v Grčiji. Kasneje Krf postane del [[Makedonija (rimska provinca)|rimske province Makedonije]]. Po delitvi [[Rimski imperij|Rimskega imperija]] leta [[395]] je Krf pripadel provinci Epirus vetus.
 
Prebivalci Krfa so sprejeli [[Krščanstvo|krščansko vero]] v [[3. stoletje|3. stoletju]].
Vrstica 35:
===Srednji vek in Novi vek do Prve svetovne vojne===
 
V [[Srednji vek|srednjem veku]] je bil otok del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]], potem pa je stalno menjaval gospodarje: [[Normani|Normane]], [[Benetke|Benečane]], epirskega despota, sicilskega kralja, [[Anžujci|Anžuvince]] ([[1267]]-[[1386]]) in ponovno Benečane (do leta [[1797]]). Od 16. do 18. stoletja se zgodovina Krfa povezuje s stalnimi vojnami proti [[Turki|Turkom]]. Turki so velikokrat ropali po otoku, a ga niso uspeli osvojiti. Leta [[1797]] je na kratko pripadel [[Francija|Franciji]], med leti [[1798]] in [[1807]] je bil [[Rusija|ruski]] [[Protektorat|protektorat]], Vv letih [[1800]] do [[1807]] je bil Krf na čelu Republike Jonskih otokov (Heptanez). Od leta 1807 do [[1815]] je bil francoski protektorat, potem pa so po sklepu [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] oblast prevzeli [[Angleži]], ki so ustanovili protektorat Združene države Jonskih otokov, v sklopu katerega sklop je spadal tudi Krf. V času [[Velika Britanija|britanske]] nadvlade je bil zgrajen velik del moderne [[Infrastruktura|infrastrukture]], med drugim tudi okoli 700 km dolga mreža ulic. [[21.maja 1864]] je Krf pripadel [[Grčija|Grčiji]].
 
===Dvajseto stoletje===
[[Slika:Corfu Agios Matos.jpg|thumb|right|200px|Spomenik padlim srbskim vojakom]]
Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] med leti [[1916]] in [[1918]] so otok zasedle francoske pomorske sile. Na otoku je bil med leti 1916 in [[1917]] sedež [[Vlada|vlade]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v izgnanstvu. Leta 1916 se je na otoku zbrala in reorganizirala srbska vojska, ki je preživela umik preko Albanije. Tako se je do aprila 1916 na Krfu zbralo 151.828 srbskih [[Vojak|vojakov]] in civilistov. Med svojim bivanjem na otoku je precejšnji del srbskih vojakov umrl zaradi [[Utrujenost|utrujenosti]] po dolgih marših, zaradi pomanjkanja hrane ali različnih [[Bolezen|bolezni]]. Okoli 20.000 umrlih je pokopanih v morju v okolici manjšega otoka Vido (Vidos) nasproti mesta Krf. Ta del so poimenovali Modra grobnica. Na samem otočku pa je tudi [[Grobnica|grobnica]], [[Mavzolej|mavzolej]] srbske vojske z grobnico 3.000 umrlih srbskih vojakov. Med prvo svetovno vojno je bila na otočku tudi vojaška bolnišnica srbske vojske. Od tega časa na Krfu živi tudi srbska manjšina. Aprila leta 1916 se je pričelo premeščanje srbske vojske na [[Solunska fronta|Solunsko fronto]]. [[20. julija 1917]] so na Krfu podpisali [[Krfska deklaracija|Krfsko deklaracijo]], s katero se je zaključil proces tvorbe [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. [[Deklaracija|Deklaracijo]] sta podpisala [[Predsednik vlade|predsednik vlade]] Kraljevine Srbije [[Nikola Pašić]] in [[Ante Trumbić]] v imenu takoimenovanega ''Jugoslovanskega odbora'', ki so ga sestavljali politični emigranti ([[Slovenci]], [[Hrvati]]) iz [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Na samem otoku je bila vzpostavljena skoraj celotna organizacija srbske [[Država|države]], ki je predstavljala tudi zametek bodoče državne uprave nastajajoče države. Tako je Krf pomembno povezan tudi z zgodovino Slovencev.
 
Leta [[1923]] so Krf za nekaj časa okupirali [[Italijani]].
Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] med leti 1916 in 1918 so otok zasedle francoske pomorske sile. Na otoku je bil med leti [[1916]] in [[1917]] sedež [[Vlada|vlade]] [[Kraljevina Srbija|Kraljevine Srbije]] v izgnanstvu. Leta 1916 se je na otoku zbrala in reorganizirala srbska vojska, ki je preživela umik preko Albanije. Tako se je do aprila 1916 na Krfu zbralo 151.828 [[Vojak|vojakov]] in civilov. Med svojim bivanjem na otoku je precejšnji del srbskih vojakov umrl zaradi [[Utrujenost|utrujenosti]] po dolgih marših, zaradi pomanjkanja hrane ali različnih [[Bolezen|bolezni]]. Okoli 20.000 umrlih je pokopanih v morju v okolici manjšega otoka Vido (Vidos) nasproti mesta Krf. Ta del so poimenovali Modra grobnica. Na samem otočku pa je tudi [[Grobnica|grobnica]], [[Mavzolej|mavzolej]] srbske vojske z grobnico 3.000 umrlih srbskih vojakov. Med prvo svetovno vojno je bila na otočku tudi vojaška bolnišnica srbske vojske. Od tega časa na Krfu živi tudi srbska manjšina. Aprila leta 1916 se je pričelo premeščanje srbske vojske na [[Solunska fronta|Solunsko fronto]]. [[20. julija 1917]] so na Krfu podpisali [[Krfska deklaracija|Krfsko deklaracijo]], s katero se je zaključil proces tvorbe nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. [[Deklaracija|Deklaracijo]] sta podpisala [[Predsednik vlade|predsednik vlade]] Kraljevine Srbije [[Nikola Pašić]] in [[Ante Trumbić]] v imenu takoimenovanega ''Jugoslovanskega odbora'', ki so ga sestavljali politični emigranti ([[Slovenci]], [[Hrvati]]) iz [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Na samem otoku je bila vzpostavljena skoraj celotna organizacija srbske [[Država|države]], ki je predstavljala tudi zametek bodoče državne uprave nastajajoče države. Tako je Krf pomembno povezan tudi z zgodovino Slovencev.
 
V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil Krf od leta [[1941]] do [[1943]] pod italijansko okupacijo, potem do leta [[1944]] pod nemško. Okupacijske sile so v precejšnji meri demolirale predvsem mesto Krf. Nemški [[Gestapo]] je otoške [[Judje|Žide]] transportiral v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer jih je preživelo zgolj manjše število. V spomin in zahvalo se del mesta Krfa imenuje Evraiki, kar pomeni židovsko predmestje. Po vojni je otok pripadel Grčiji.
Leta 1923 so Krf za nekaj časa okupirali [[Italijani]].
 
==Podnebje==
V [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bil Krf od leta 1941 do 1943 pod italijansko okupacijo, potem do leta 1944 pod nemško. Okupacijske sile so v precejšnji meri demolirale predvsem mesto Krf. Nemški [[Gestapo]] je otoške [[Judje|Žide]] transportiral v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer jih je preživelo zgolj manjše število. V spomin in zahvalo se še dandanes del mesta Krfa imenuje Evraiki, kar pomeni židovsko predmestje. Po vojni je otok pripadel Grčiji.
 
Otoško [[Podnebje|klima]] je [[Sredozemsko podnebje|sredozemsko]]. [[Poletje|Poletja]] so topla, toda ne ekstremno vroča. [[Zima|Zime]] so mile z redkimi [[Temperatura|temperaturami]] pod 10 [[Celzijeva temperaturna lestvica|stopinj Celzija]]. Zaradi večje [[Vlažnost|vlažnosti]] v [[Zrak|zraku]] in večje količine padavin (okoli 1200 mm letno) je v primerjavi z ostalimi področji Grčije otok znan po svoji zeleni vegetaciji.
==Klima==
 
Vremenske razmere v mestu Krf<ref>Deutscher Wetterdienst, Offenbach povzeto po Konrad Ditrich, Krf in Jonski otoki, Mladinska knjiga Založba, Ljubljana, 2003</ref>
Otoška [[Podnebje|klima]] je [[Sredozemsko podnebje|sredozemska]]. [[Poletje|Poletja]] so topla, toda ne ekstremno vroča. [[Zima|Zime]] so mile z redkimi [[Temperatura|temperaturami]] pod 10 [[Celzijeva temperaturna lestvica|stopinj Celzija]]. Zaradi večje [[Vlažnost|vlažnosti]] v [[Zrak|zraku]] in večje količine padavin (okoli 1200 mm letno) je v primerjavi z ostalimi področji Grčije otok znan po svoji zeleni vegetaciji.
{| class=wikitable
| style="background: #99CCCC; color: #000080" height="17" | Vremenske razmere
 
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Jan.
 
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Feb.
 
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Mar.
 
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Apr.
 
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Maj
 
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Jun.
 
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Jul.
 
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Avg.
 
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Sep.
 
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Okt.
 
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Nov.
 
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Dec.
|-----
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Povprečje sončnih ur na dan
| style="background: #FFFF99; color:#000080;" | 4,0
 
| style="background: #FFCC66; color:#000080;" | 4,8
 
| style="background: #FFCC00; color:#000080;" | 5,7
 
| style="background: #FFCC00; color:#000080;" | 7,7
 
| style="background: #FFCC00; color:#000080;" | 9,6
 
| style="background: #FF9900; color:#000080;" | 11,0
 
| style="background: #FF9900; color:#000080;" | 12,5
 
| style="background: #FF9900; color:#000080;" | 11,1
 
| style="background: #FFCC00; color:#000080;" | 9,0
 
| style="background: #FFCC66; color:#000080;" | 6,7
 
| style="background: #FFFF99; color:#000080;" | 4,4
 
| style="background: #FFFFCC; color:#000080;" | 3,3
|-----
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" height="16;" | Povprečna dnevna temperatura zraka [°C]
 
| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 13,8
 
| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 14,2
 
| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 15,9
 
| style="background: #FFFF99; color: black;" | 19,1
 
| style="background: #FFFF99; color: black;" | 23,6
 
| style="background: #FFFF99; color: black;" | 28,1
 
| style="background: #FFFF66; color: black;" | 31,0
 
| style="background: #FFFF66; color: black;" | 31,5
 
| style="background: #FFFF99; color: black;" | 27,7
 
| style="background: #FFFF99; color: black;" | 23,1
 
| style="background: #FFFF99; color: black;" | 19,1
 
| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 15,7
|-----
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" height="16;" | Povprečna nočna temperatura zraka [°C]
 
| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 5,0
 
| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 5,4
 
| style="background: #FFFFCC; color: black;" | 6,7
 
| style="background: #FFFF99; color: black;" | 9,1
 
| style="background: #FFFF99; color: black;" | 12,2
 
| style="background: #FFFF99; color: black;" | 15,9
 
| style="background: #FFFF66; color: black;" | 18,0
 
| style="background: #FFFF66; color: black;" | 18,4
 
| style="background: #FFFF99; color: black;" | 16,4
 
| style="background: #FFFF99; color: black;" | 13,0
 
| style="background: #FFFF99; color: black;" | 10,2
 
| style="background: #FFFFCC; color: black;" |7,0
|-----
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Voda [°C]
 
| style="background: #0033FF; color: black;" | 14
 
| style="background: #0033FF; color: black;" | 14
 
| style="background: #0033FF; color: black;" | 14
 
| style="background: #0033FF; color: black;" | 16
 
| style="background: #0033FF; color: black;" | 18
 
| style="background: #66CCFF; color: black;" | 21
 
| style="background: #66CCFF; color: black;" | 23
 
| style="background: #66FFFF; color: black;" | 24
 
| style="background: #66CCFF; color: black;" | 23
 
| style="background: #66CCFF; color: black;" | 21
 
| style="background: #0033FF; color: black;" | 18
 
| style="background: #0033FF; color: black;" | 16
|-----
| style="background: #99CCCC; color:#000080;" | Povprečno število deževnih dni
| style="background: #009933;" | 13 || style="background: #33CC33;" | 11
| style="background: #00FF99;" | 9
| style="background: #99FFCC;" | 7 || style="background: #99FFCC;" | 5
| style="background: #99FFFF;" | 2
| style="background: #99FFFF;" | 1 || style="background: #99FFFF;" | 1
| style="background: #99FFCC;" | 5
| style="background: #00FF99;" | 9 || style="background: #33CC33;" | 12
| style="background: #009900;" | 15
|}
 
==Gospodarstvo==
Vrstica 55 ⟶ 197:
Na otoku je zaradi tesnejših vezi z zahodom tradicionalno razvita [[Obrt|obrt]].
 
Od konca [[19. stoletje|19. stoletja]] se razvija turizem, ki danes predstavlja vodilno [[Gospodarstvo|gospodarsko]] dejavnost otoka. Otoški klimatski pogoji omogočajo razvoj predvsem poletnega turizma. Sam otokOtok ponuja številne naravne lepote, kot tudi zgodovinske objekte. Na otoku je locirano Mednarodno [[Letališče|letališče]] Krf z dobrimi domačimi in mednarodnimi povezavami, skupaj s trajektnim in potniškim [[Pristanišče|pristaniščem]] (povezave s [[Patras|Patrasem]], Igoumenitso in [[Brindisi (pokrajina)|Brindisijem]]) omogoča dostop turistov na otok. Gostje so pretežno iz tujine, predvsem iz [[Italija|Italije]].
V zadnjem času je prisotna tudi domača gastronomska ponudba v tradicionalnih tavernah.
Turizem je zlasti po letu [[1960]] zaustavil propadanje in siromašenje otoka.
 
==Znamenitosti==
Vrstica 65 ⟶ 207:
Glavno mesto otoka in prefekture je [[Mesto|mesto]] Krf. Mesto je locirano na vzhodni obali nasproti grške [[Celina|celine]]. Po [[Popis prebivalstva|štetju prebivalstva]] iz leta 2001 mesto šteje 39.487 prebivalcev. Mesto je razdeljeno na dva dela, stari in novi del mesta. Stari del mesta Krf je od leta [[2007]] na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO-vem]] seznamu [[Unescova svetovna dediščina|svetovne zgodovinske dediščine]]. Ker so v mestu tri zgodovinske [[Trdnjava|trdnjave]] se je mesta Krf prijel naziv Kastropolis (mesto trdnjav). V mestu sta sedeža Grške pravoslavne in katoliške [[Škofija|škofije]].
 
Temeljni kamen za mesto so med svojo vladavino postavili Benečani. Delno je čutiti vpliv Francozov in predvsem Angležev s svojim kolonialnim slogom. Srce mesta je četrt Cambiello iz obdobja Benečanov. Osrednji trg Esplanade je obdan s stavbami in [[Spomenik|spomeniki]], ki izžarevajo [[Zgodovina|zgodovino]]. Skupaj s [[Kralj|kraljevsko]] [[Palača|palačo]] in Staro trdnjavo sestavlja celoto. Kraljevska palača je bila zgrajena v letih [[1818]] do [[1823]] po načrtih angleškega arhitekta GeorgeaaGeorgea Whitmora kot rezidenca britanskih lordov. Tedanji britanski [[Guverner|guverner]] Thomas Maitland je dal pripeljati kot gradbeni material svetli maltežanski peščenec. V [[Dvor|dvorcu]] je [[Muzej|muzej]] azijske umetnosti, ki hrani zbirko več kot 10.000 predmetov s poreklom iz [[Kitajska|Kitajske]], [[Japonska|Japonske]] in [[Indija|Indije]], ki so bili last nekdanjih [[Diplomat|diplomatov]]. Novo trdnjavo so postavili Benečani leta [[1570]].
 
Najdbe iz »antične« preteklosti otoka Krf hrani Arheološki muzej. Med največje dragocenosti muzeja spadajo [[Relief (umetnost)|reliefi]] iz [[Artemida (mitologija)|Artemidinega]] [[Svetišče|svetišča]] ([[6. stoletje pr. n. št.]]), med njimi trimetrski [[Kip|kip]] [[Gorgona|Gorgone]] s [[Kače|kačami]] v [[VLas|laseh]]. V mestu so še [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinski]] muzej, Muzej papirnatega [[Denar|denarja]], Mestna [[Galerija|galerija]].
 
Manjši trg, ocvetličen trg pa leži med [[Rotovž|mestno hišo]] in nekdanjo [[Škof|škofovsko]] palačo katoliških škofov. V mestu Krf se je rodil leta [[1776]] Ioannis Kapodistrias, prvi ministerski predsednik osvobojene Grčije.
 
===Ostale znamenitoti===
[[Slika:Corfu- Garden of Achilleon.jpg|thumb|right|250px|Park v Achilleionu, dvorcu cesarice Sissi]]
Achilleion (Ahilejon) se nahaja 10 km od mesta Krf, pri vasici Gastouri. To je bil dvorec avstrijske [[Cesar|cesarice]] [[Elizabeta Bavarska|Elizabete]], imenovane Sissi. Sissi je posestvo kupila od pesnika in politika Braila-Armenisa in si je na njem dala zgraditi svojo 'pravljično hišo'. Stavbo je poimenovala po mitološkem junaku [[Ahil|Ahilu]]. V [[Park|parku]] še danes stoji marmorni kip ''Umirajoči Ahil'', delo nemškega [[Kipar|kiparja]] Ernsta Herterja. Po [[Umor|umoru]] Sissi leta [[1898]] je [[Posestvo|posestvo]] kupil nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II]].
 
V notranjosti otoka, ob cesti Krf – Glifada stoji moderno vodno zabavišče Aqualand.
Achilleion (Ahilejon) se nahaja 10 km od mesta Krf, pri vasici Gastouri. To je bil dvorec avstrijske [[Cesar|cesarice]] [[Elizabeta Bavarska|Elizabete]], imenovane Sissi. Sissi je posestvo kupila od pesnika in politika Braila-Armenisa in si je na njem dala zgraditi svojo 'pravljično hišo'. Stavbo je poimenovala po mitološkem junaku [[Ahil|Ahilu]]. V [[Park|parku]] še danes stoji marmorni kip ''Umirajoči Ahil'', delo nemškega [[Kipar|kiparja]] Ernsta Herterja. Po [[Umor|umoru]] Sissi je [[Posestvo|posestvo]] kupil nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II]].
 
V notranjosti otoka, ob cesti Krf – Glifada stoji moderno zabavišče Aqualand.
 
Benitzes je središče poletnega turizma na jugovzhodnem delu otoka. V kraju je Muzej [[Školjke|školjk]] z zbirko školjk, [[Fosil|fosilov]], koral in drugih morskih [[Živali|živali]].
Vrstica 86 ⟶ 228:
{{Sklici}}
 
== Vir Viri==
* ''Opća enciklopedija JLZ'', Zagreb 1977, IV., 619
* Dittrich, Konrad: ''Krf in Jonski otoki'', Mladinska knjiga Založba, Ljubljana 2003
* ''Veliki splošni leksikon 9.knjiga'', DZS, Ljubljana 2006
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Krf«