Glazer je študiral [[slavistika|slavistiko]] in [[germanski jeziki|germanistiko]] v [[Gradec|Gradcu]], na [[Dunaj]]u, [[Zagreb]]u in [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je leta [[1922]] [[diploma|diplomiral]]. V letih [[1920]] do [[1926]] je poučeval na mariborski [[Klasična gimnazija|klasični gimnaziji]], nato je bil knjižničar v mariboski [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Študijski knjižnici]], od [[1931]] do [[1959]] tudi ravnatelj te knjižnice. V Mariboru je izoblikoval je eno najvidnejših slovenskih knjižnic. Med [[druga svetovna vojna|vojno]] je bil pregnan v [[Srbija|Srbijo]]. Leta [[1945]] se je vrnil v Maribor in obnovil knjižnico.</br>Bil je oče pesnice, literarne zgodovinarke, prevajalke in urednice [[Alenka Glazer|Alenke Glazer]].
== Literarno delo ==
Glazer je bil mediativni, [[impresionizem|impresionistični]] pesnik [[Pohorje|Pohorja]], razpoloženjskih slik, razmišljanrazmišljanj o življenju in neurejenosti sveta ter bolečine zaradi sinove smrti med vojno je izdal po vojni pesniški knjigi ''Ob jesenskem ekvinokciju'' (1946) in ''Pesmi in napisi'' ([[1953]]). Uredil pa je tudi več [[antologija|antologij]]:''Slovenska narodna lirika'' ([[1920]]); ''Prešernove nemške poezije'' ([[1950]]); [[Oton Župančič|Župančičeve]] ''Izbrane pesmi'' ([[1948]]), ''Jaz in ti'' ([[1952]]), ''Pesmi za otroke'' ([[1963]]) in ''Sto pesmi za otroke'' ([[1974]]). Janko Glazer je bil tudi urednik ''Časopisa za zgodovino in narodopisje'' in ''Novih obzorij''. Leta [[1968]] je prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]].