Janez Trstenjak: Razlika med redakcijama

| death_place = CogetinciGrabonoški Vrh

'''Janez Trstenjak''', [[Slovenci|slovenski]] [[rodoljub]], * [[30. maj]]a [[1823]], [[Cogetinci]], † [[16. junij]]a [[1856]], [[CogetinciGrabonoški Vrh]].

[[Ljudska šola|Ljudsko šolo]] je obiskoval v [[Cerkvenjak]]u, [[Gimnazija|gimnazijo]] pa v [[Maribor]]u med leti [[1836]] in [[1942]]1842 in nato študij [[Filozofija|filozofije]] in [[Teologija|teologije]] v [[Gradec|Gradcu]]. Mašnik je postal leta [[1848]]. Najprej je bil [[supernumerarij]] pri [[Župnija Sv. Barbara v Slovenskih Goricah|Sv. Barbari]] v ([[Cirkulane|Cirkulanah]]), med leti [[1848]]-[[1849|49]], nato pa [[kaplan]] pri [[Župnija Sv. Andraž v Slovenskih goricah|Sv. Andražu]] v [[Slovenske gorice|Slov. goricah]] v letih [[1849]]-[[1851|51]]. Zaradi bolezni ([[Jetika|jetike]]) se je moral začasno upokojiti, in je nekaj časa živel v [[Biš]]u. Po rahlem okrevanju je postal grajski [[duhovnik]] v [[Podčetrtek|Podčetrtku]], leta [[1853]] kaplan na [[Muta|Muti]], leto pozneje v [[Ernovž]]u ([[Erenhausen]]) ko ga je napredujoča bolezen prisilila do končne upokojitve. Kot [[deficient]] se je preselil v domačo župnijo in tu živel do smrti leta [[1856]].

Osveščen zaradi stikov z drugimi slovenskimi rodoljubi se je začel potegovati za pravice Slovencev, zlasti [[Slovenski jezik|slovenskega jezika]], zavzemal pa se je tudi za enoten slovenski [[knjižni jezik]] in [[črkopis]]. Zbiral je slovenske narodne pesmi in pripovedke ter zapisoval [[Ljudski običaj|ljudske običaje]]. Bil je zagovornik delovanja [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]]. Svoje narodne nazore in dela je objavil v [[Kmetijske in rokodelske novice|Novicah]], v svoje objave pa so ga , tudi neimenovano, vključevali drugi zbiralci narodnega blaga.

{{lifetime|1823|1856|DEFAULTSORT:Trstenjak, Janez}}