Žito: Razlika med redakcijama

Zaradi izrednega pomena žit za človeštvo jih obravnava več ved, kar je vzrok za več mogočih načinov razvrščanja, odvisno od poudarka strokovnega področja in umeščenosti v časovno-krajevni okvir. Velja, da [[botanika]] kot osnovna veda o rastlinah najbolj celovito zajema lastnosti žit kot rastlin, druge vede pa le delno, za osnovo razvrščanja namreč vzamejo le nekatere [[morfologija (biologija)|morfološko]] in biološke znake, vendar prav te vede lahko naglašajo lastnosti, ki so za botanika manj pomembne. Agronomi žita delijo na prava ([[pšenica]], [[ječmen]], [[rž]], [[oves]]) in prosasta ([[proso]], [[koruza]], [[sirek]], [[ščir]], [[kvinoja]]).

* '''Prava žita''' (tudi '''strnena''' ali '''bela žita'''<ref>Todorić, Gračan, 1982: 9.</ref>) vzkalijo že pri temperaturi nad 0°C, potrebujejo razmeroma visoko vlažnost, normalna klica ima vsaj dve prakoreninici, navadno več kot tri, bilna kolenca so izrazita in jih navadno ni več kot šest, bil vsebuje malo [[sladkor]]jev, za [[zrno]] pa sta značilni brazda in bradica.<ref>Tajnšek, 1980: 23.</ref> Bil je votla. Za kaljenje potrebuje več vode kot prosasta žita, odrasle rastline pa zaradi nižjega [[transpiratorni koeficient|transpiratornega koeficienta]] laže prenašajo sušo. Prava žita veljajo za žita zmerno toplega pasu.<ref>Todorić, Gračan, 1982: 9-10.</ref>

* '''Ajda''' zaradi posebnih morfoloških lastnosti ne sodi v nobeno izmed gornjih skupin, vendar se zaradi uporabe obravnava kot nepravo žito (psevdožito).<ref>Todorić, Gračan, 1982: 9-10.</ref>

Glede na [[kolobarjenje]] ločimo žita, ki jih lahko sadimo v [[monokultura]]h (koruza, rž), in žita, ki so za to bolj občutljiva. <br>