Oskar Potiorek: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 41:
Po umoru je Potiorek organizirano začel izvajati proti-srbski pogrom v Sarajevu. Potiorek je ponovno vzpostavil pomožne milice Schutzkorps za izvajanje politike in boj proti srbski represiji. Schutzkorps so zaposlovali pretežno bosansko in muslimansko prebivalstvo, ki so sodelovali pri preganjanju ljudi srbske narodnosti, zlasti v srbsko poseljenih območjih vzhodne Bosne. Približno 5.500 državljanov srbske narodnosti v Bosni in Hercegovini je bilo aretiranih, med 700 in 2200 jih je umrlo v zaporu. Nad 460. srbi so bili izvršene usmrtitve, okoli 5.200 srbskih družin je bilo prisilno izgnano iz Bosne in Hercegovine .
Kljub njegovi pristojnosti, je Potiorek ostal v pisarni. Umor in julijska kriza je privedla do izbruha prve svetovne vojne ko je postal Potiorek poveljnik vseh avstro-ogrskih sil na Balkanu. Razmišljal, da je to " krivda preživelo " pripeljala Potioreka da prevzame odgovornost za avstro-ogrsko vojsko in vodil prvi napad na Srbijo. Bil je menda zelo vnet v svojih dejanjih, vendar je bil očitno poveljnik, ki ga je povozil čas. Mala srbska vojska v vseh večjih bitkah ostala nepremagana in po šolskih vojaških katastrofah v [https://sl.wikipedia.org/wiki/Balkansko_boji%C5%A1%C4%8De bitki pri Ceru in v bitki pri Kolubari], je bil odstranjen iz poveljstva na dan 22. decembra 1914. Nadomestil pa ga je nadvojvoda Eugen. Upokojeni Potiorek se je umaknil v koroški Celovec, kjer je umrl leta 1933. Pokopan je na pokopališču Terezijanske vojne akademije v Dunajskem Novem mestu.
== Opombe ==
| |||