Planet: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
vseee |
m vrnitev sprememb uporabnika 89.233.116.99 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Xqbot |
||
Vrstica 1:
'''Planét''' ([[grščina|grško]] πλανήτης: planétes - ''pohajkovalci'') je [[masa|masivno]] [[nebesno telo]], ki [[kroženje|kroži]] okrog [[zvezda|zvezde]] v svoji [[tir]]nici in ne proizvaja [[energija|energije]] s pomočjo [[jedrsko zlivanje|jedrskega zlivanja]]. Natančna definicija vključuje poleg tega še dve lastnosti: telo mora biti dovolj masivno da ga lastna [[gravitacija]] oblikuje v [[krogla]]sto obliko in da počisti drobir v območju svoje tirnice.<ref group=Op. name=footnoteA>Definicija izhaja iz dveh deklaracij [[Mednarodna astronomska zveza|IAU]]: uradne definicije iz leta 2006 in neuradne delovne definicije 2001/2003 za telesa zunaj Osončja. Uradna definicija se nanaša samo na telesa v našem Osončju, problematike zunajosončnih teles pa na zasedanju leta 2006 niso obravnavali zaradi kompleksnosti.</ref><ref name="IAU">{{navedi splet |title=IAU 2006 General Assembly: Result of the IAU Resolution votes |url=http://www.iau.org/public_press/news/detail/iau0603/ |publisher=International Astronomical Union |year=2006 |accessdate=30.12.2009}}</ref><ref name="WSGESP">{{navedi splet |year=2001 |title=Working Group on Extrasolar Planets (WGESP) of the International Astronomical Union | work=IAU |url=http://www.dtm.ciw.edu/boss/definition.html |accessdate=23.8.2008}}</ref>
Verjamejo, da planeti nastanejo iz sesedajoče [[meglica|meglice]], ki je nastala iz planetove zvezde, in so zgoščine [[plin]]ov ter [[medzvezdna snov|medzvezdnega prahu]], ki v gostem disku krožijo okrog [[protozvezda|protozvezde]] še preden v njenem jedru začne potekati jedrsko zlivanje in dokler njen [[Sončev veter|veter]] ne odpihne preostanka [[snov]]i.
Do [[1990.|90. let 20. stoletja]] so poznali devet planetov iz našega [[Osončje|Osončja]], kar se je z definicijo [[Mednarodna astronomska zveza|Mednarodne astronomske zveze]] leta 2006 zmanjšalo na osem. Hkrati pa se je na račun napredka tehnike izjemno povečalo število znanih [[zunajosončni planet|zunajosončnih planetov]] oz. »eksoplanetov«. Do začetka leta 2013 jih je bilo potrjenih že skoraj tisoč, od velikosti [[Zemlja|Zemlje]] do plinastih velikanov, večjih od [[Jupiter|Jupitra]].<ref name="Encyclopaedia">{{navedi splet |title=Interactive Extra-solar Planets Catalog |work=The Extrasolar Planets Encyclopaedia |url=http://exoplanet.eu/catalog.php |last=Schneider |first=Jean |date=16.1.2013 |accessdate=15.1.2013}}</ref>
Z raziskovanjem planetov se podrobno ukvarja [[planetologija]], skupek več [[znanost|znanstvenih]] [[veda|ved]], kot so [[astronomija]], [[fizika]], [[kemija]], [[biologija]], [[geografija]], [[geologija]] ali [[planetarna geologija]]. Planetologija se zelo naslanja na [[vede o Zemlji]].
== Planeti Osončja ==
Vsi planeti v Osončju, razen [[Zemlja|Zemlje]], se imenujejo po [[rimska mitologija|rimskih]] in [[grška mitologija|grških bogovih]]. Tudi njihovi [[naravni satelit]]i se imenujejo po bogovih in osebnostih iz klasične [[mitologija|mitologije]] ali po [[William Shakespeare|Shakespearovih]] [[gledališka igra|gledaliških igrah]]. [[Asteroid]]e lahko imenujejo po njihovih odkriteljih, po komerkoli ali čemerkoli. O tem odloča Mednarodna astronomska zveza (glej [[planetno izrazje]]).
=== Sprejeti planeti ===
[[Slika:Solar planets.jpg|right]]
V skladu z določili Mednarodne astronomske zveze je v Osončju osem planetov (v naraščajočih razdaljah od [[Sonce|Sonca]]):
# [[Merkur (planet)|Merkur]] (☿)
# [[Venera (planet)|Venera]] (♀)
# [[Zemlja]] (♁) - ima naravni satelit [[Luna|Luno]]
# [[Mars (planet)|Mars]] (♂) - dva satelita, [[Deimos (luna)|Deimos]] in [[Fobos (luna)|Fobos]]
# [[Jupiter (planet)|Jupiter]] (♃) - 63 naravnih satelitov
# [[Saturn (planet)|Saturn]] (♄) - 34 naravnih satelitov
# [[Uran (planet)|Uran]] (♅) - 27 satelitov
# [[Neptun (planet)|Neptun]] (♆) - 13 satelitov
Po novi definiciji pa ni več planet [[Pluton]](♇), ki ga obkroža satelit [[Haron (luna)|Haron]]. Njegova tirnica delno leži znotraj Neptunove, uvrščamo ga v skupino [[pritlikavi planet|pritlikavih planetov]]. Sem spadata še [[1 Ceres|Ceres]] in [[Erida (pritlikavi planet)|Erida]].
=== Druga telesa ===
Nedavno so odkrili pritlikav planet [[90377 Sedna|Sedna]], ki kroži okrog Sonca na razdalji 13 [[milijarda|milijard]] [[kilometer|km]], trikrat dlje kot Pluton. To 1180–2360 km veliko telo so v [[NASA|Nasi]] začasno imenovali po [[Inuiti|inuitski]] [[Sedna (božanstvo)|boginji morja]]. Ime planeta je Mednarodna astronomska zveza potrdila jeseni 2004. Premer je še vedno premalo natančno določen, vendar verjamejo, da je nekje med 1/2 in 3/4 Plutonovega.
Drug možni planet je [[2004 DW]], telo s tirom in maso podobno Plutonovi. Poleg teh treh teles sta možna še [[50000 Kvaoar]] in [[20000 Varuna]].
V različnih obdobjih so predpostavljali več [[domnevni planet|domnevnih planetov]], kot sta na primer [[planet X]] (za Plutonovo tirnico) ali [[Vulkan (domnevni planet)|Vulkan]] (znotraj Merkurjeve tirnice). [[Astronom]]i so jih ves čas iskali zaman.
=== Razvrstitev ===
Astronomi ločijo med [[planetoid]]e, kot so asteroidi, [[komet]]i in [[čezneptunsko telo|čezneptunska telesa]], od pravih planetov.
Planete znotraj Zemljinega Osončja lahko razdelimo v več razredov glede na njihovo sestavo
* [[zemeljski planet|zemeljski]] ali skalnati: so podobni Zemlji — Merkur, Venera, Zemlja, Mars
* [[jupitrovski planet|jupitrovski]] ali [[plinski velikan]]i: sestavljeni večinoma iz plinov — Jupiter, Saturn, Uran, Neptun. [[Uranski planet]]i so podrazred plinskih velikanov z veliko manjšo količino vodika in helija.
* [[ledeni planet|ledeni]]: včasih dodajo še tretjo vrsto, ki spominja na Pluton in kjer je planet zgrajen večinoma iz [[led]]u. V ta razred uvrščamo tudi ledene satelite zunanjih planetov Osončja kot je na primer [[Titan (luna)|Titan]].
== Zunajosončni planeti ==
{{glavni|Zunajosončni planet}}
Prvič so zunajosončne planete zanesljivo zaznali leta 1992, ko sta [[radioastronomija|radioastronoma]] [[Aleksander Wolszczan]] in [[Dale Frail]] odkrila dva planeta, ki krožita okrog [[pulzar]]ja [[PSR B1257+12]],<ref>{{cite journal | first1 = A. | last1 = Wolszczan | first2 = D. A. | last2 = Frail | year=1992 | title=A planetary system around the millisecond pulsar PSR1257+12 | journal = [[Nature]] | volume = 355 | issue= 6356 | pages=145–147 | doi=10.1038/355145a0 | bibcode=1992Natur.355..145W}}</ref> kmalu po tistem pa je bil odkrit tudi prvi planet, ki kroži okrog Soncu podobne zvezde - [[51 Pegasi b]] v bližini zvezde [[51 Pegaza]] v [[Pegaz (ozvezdje)|ozvezdju Pegaz]].<ref>{{navedi splet| url=http://planetquest.jpl.nasa.gov/page/history |title=Exoplanet History - From Intuition to Discovery |work=PlanetQuest |publisher=NASA JPL |accessdate=21.6.2013}}</ref>
Skoraj vsi zunajosončni planeti, ki so jih odkrili do sedaj, imajo mase skoraj enake ali večje od mas plinskih velikanov Osončja. Seveda pa ni jasno, ali sodijo v isti razred plinskih velikanov kot tisti v našem Osončju, ali so predstavniki popolnoma različnega razreda, ki ga ne poznamo. Nekateri novoodkriti planeti krožijo zelo blizu glavne zvezde, včasih v dokaj izsrednih tirnicah, kar je pomembno, saj zato od zvezde prejmejo veliko več sevanja. Manjše planete je s trenutno dostopno tehniko težje odkriti, zato je znanih bistveno manj. Do leta 2013 so tako astronomi odkrili deset skalnatih planetov podobne mase kot Zemlja, ki bi bili lahko [[Naseljivi planet|primerni za človeško naselitev]].<ref>{{navedi splet| url=http://phl.upr.edu/projects/habitable-exoplanets-catalog |title=The Habitable Exoplanets Catalog |date=2013 |accessdate=21.6.2013 |publisher=Planetary Habitability Laboratory}}</ref>
[[Medzvezdni planet]]i so domnevni samostojni planeti v medzvezdnem prostoru in niso gravitacijsko vezani na nobeno osončje. Njihov obstoj je zaenkrat zgolj hipotetičen, sodeč po več računalniških simulacijah nastanka osončja.<ref>{{navedi revijo | last=Lissauer | first= J. J. | title= Timescales for Planetary Accretion and the Structure of the Protoplanetary disk | journal= Icarus | volume= 69 | issue=2 | pages=249–265 | year=1987 | doi=10.1016/0019-1035(87)90104-7 | bibcode=1987Icar...69..249L}}</ref> Takšna nebesna telesa po definiciji IAU, ki vključuje kroženje okrog matične zvezde, niso planeti, kljub morebitni zadostni masi.
== Opombe ==
<references group="Op."/>
== Sklici ==
{{Opombe}}
== Glej tudi ==
{{Portal|Astronomija|{{ispa}}}}
* [[vzvratno gibanje]]
* [[domnevni planet]]
* [[zemeljski planet]]
* [[protoplanet]]
* [[planetezimal]]
* [[planeti v znanstveni fantastiki]]
* [[ubijalec planeta]]
* [[nebo nad drugimi planeti]]
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|planet|Planet}}
- v angleščini:
* [http://physics.hallym.ac.kr/education/oregon/imamura/121/oct6/planet.html Planetna gibanja]
* [http://planetquest.jpl.nasa.gov/ Iskanje planetov pri NASA]
* [http://www.ciw.edu/IAU/div3/wgesp/definition.html Delovna definicija »planeta«], [[IAU]] WGESP -- spodnja meja je stvar dogovora, februar 2003
* Dan Greenova stran o [http://cfa-www.harvard.edu/cfa/ps/icq/ICQPluto.html razvrstitvi planetov]
* [http://www.spacedaily.com/news/outerplanets-04b.html Težnost prevlada: Narava in pomen planetne soseščine (Gravity Rules: The Nature and Meaning of Planethood)]; S. Alan Stern; March 22, 2004
[[Kategorija:Planetologija]]
[[Kategorija:Planeti| ]]
{{Link FA|en}}
{{Link FA|no}}
{{Link FA|scn}}
{{Link FA|vi}}
| |||