Oskar Potiorek: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 1 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q93364
Brez povzetka urejanja
Vrstica 22:
 
== Življenje ==
Oskar Potiorek je bil častnik avstro-ogrske vojske , ki je služil kot guverner v Bosni in Hercegovini 1911-1914 je bil potnik v avtomobilu, ko so izvedli atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda v Avstriji in njegovo ženo grofico Sophie. Umorjena sta bila v Sarajevu 28. junija 1914, kot posledica atentata pa se je začela 1. svetovna vojna. Oskar Potiorek je poveljeval avstro-ogrskim silam v srbskem napadu leta 1914 /15.
V letih 1883-1886 je bil poveljnik 3. čete kranjskega [[17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|17. pešpolka]] v Ljubljani.<ref>Rudolf Jeřábek, ''Potiorek : General im Schatten von Sarajevo'' (Graz, Köln, 1991), 19.</ref> Pred začetkom [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je deloval kot guverner avstrijske province [[Bosna|Bosne]]. V [[Sarajevo|Sarajevu]] je bil na [[Vidov dan]] leta 1914 v [[avtomobil]]u, v katerem se je peljal tudi prestolonaslednik [[Franc Ferdinand]] in na katerega je [[Gavrilo Princip]] izvedel [[atentat]].
 
Zgodnje življenje
Po avstro-ogrskem ultimatu Kraljevini Srbiji je bil poveljnik avstro-ogrske vojske na [[Balkansko bojišče|balkanskem bojišču]]. Pod njegovim vodstvom je vojska leta 1914 izvedla dva napada na [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]], ki pa sta bila neuspešna. Potiorek je bil zaradi hudih porazov v bitkah [[Bitka na Ceru|na Ceru]] in [[Bitka na Kolubari|Kolubari]] razrešen vseh dolžnosti in zamenjan ter prisilno upokojen.
Rojen je bil v Bad Bleiberg- Koroška, kot sin rudarskega uradnika. Potiorek se je izšolal na Royal Military Institute; akademiji na Dunaju. Avstro-ogrskem osebju se je pridružil leta 1879, nato je bil imenovan za namestnika načelnika cesarja Franca Jožefa leta 1902. Potiorek je kupil tudi posestvo ob Savi in sicer brodarski urad Prusnik pri Zagorju ob Savi, ki ga je upravljal. Po njegovi upokojitvi pa ga lastništvo predal bratu Pavlu Potioreku. Oskarjeve ambicije so bile velike, ki pa jih je Franc Jožef prezrl, namesto njega leta 1906 napolnil mesto načelnik generalštaba štaba z feldmaršalom poročnikom Franz Conradom. Potiorek postal poveljujoči general v Gradcu in pridobil naziv Feldzeugmeister . Služil je kot generalni inšpektor v Sarajevu leta 1910 je bil imenovan za guvernerja Bosne(Landeschef ) naslednje leto pa je pridobil še vojaško oblast na območju Bosne.
 
Leta 1913 je Potiorek povabil nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sophie , da gledajo svoje čete na manevrih , načrtovane za 26. in 27. junija 1914.Napad na življenje nekdanjega guvernerja Marijan Varešanin leta 1910 in številne govorice o prihodnjih napadov ( uhajanje jih srbskega premiera Nikola Pašić ) ni vodil nadvojvoda iz javnega nastopanja v Sarajevu , ki jo podpirajo Potiorek ki so zaskrbljeni za svojo prestiža .
 
Umor nadvojvode Ferdinanda [ uredi]
 
28. junijakraljevi par prišel iz Ilidža z vlakom in odšel v Philipovic vojaški kamp, kjer Franz Ferdinand izvedli kratek pregled vojakov . Potiorek je čakal , da bi kraljevsko stranko, mestno hišo ( današnja Narodna in univerzitetna knjižnica v Bosni in Hercegovini ) za uradni sprejem. Franz Ferdinand , njegova žena in več uradnikov prešli v šest -car Povorkaznižanje Appel Quay vzdolž reke Miljacka brez nadaljnjih varnostnih ukrepov . Potiorek je bil v drugem avtu , ki je Graf & Stift odprtem šestimi sedeži Leopold Lojka pogon , skupaj z lastnikom grofa Harrach in kraljevega para. Ob 10:10, ko so bila vozila opravili osrednjo policijsko postajo, je morilec Nedeljko Cabrinovic vrgel granato na avto nadvojvode. Voznik je pospešil, ko je videl da predmet leti proti avtu. Granata zadela del karoserije in eksplodirala pod kolesom naslednjega avtomobila. Ranjenih je bilo nekaj potnikov in še več gledalcev.
 
 
V Sarajevu se je Franz Ferdinand udeležil uradnega sprejema v Mestni hiši , na vprašanje o obisku članov njegove stranke , ki so bile ranjene z bombo. Član osebja nadvojvode, Andreas von Morsey, je predlagal da bi predvidena pot bila nevarna, vendar je Potiorek odgovoril: " Ali menite, Sarajevo je polno morilcev? Bom prevzel odgovornost ". Kljub temu je guverner odločil, da kraljevi avtomobil potuje po alternativni poti proti sarajevski bolnišnici . Vendar pa je pozabil povedati, vozniku o tem sklepu. Na poti v bolnišnico, je voznik zavil desno na Latinski most, kjer je eden od zarotnikov, Gavrilo Princip, sedel v kotu kavarne v tistem času. Morilec je že opustil svoje načrte , ko je videl voznik, ki je obračal avto tik pred njim. Stopil je naprej, potegnil pištolo in na razdalji približno pet metrov, ustrelil proti avtu. Franz Ferdinand se zgrudil in tudi njegova žena Sophie. Niti Potiorek niti grof Harrach ali Lojka ni bil ranjen. Princip je kasneje trdil, da je krogla, ki je ubila Sophie dejansko bila namenjena guvernerju .
 
Po Ferdinandovem atentatu
 
Po umoru je Potiorek organizirano začel izvajati proti-srbski pogrom v Sarajevu. Potiorek je ponovno vzpostavil pomožne milice Schutzkorps za izvajanje politike in boj proti srbski represiji. Schutzkorps so zaposlovali pretežno bosansko in muslimansko prebivalstvo, ki so sodelovali pri preganjanju ljudi srbske narodnosti. Zlasti v srbsko poseljenih območjih vzhodne Bosne. Približno 5.500 državljanov srbske narodnosti v Bosni in Hercegovini je bilo aretiranih, med 700 in 2200 jih je umrlo v zaporu. Nad 460. srbi so bili izvršene usmrtitve, okoli 5.200 srbskih družin je bilo prisilno izgnano iz Bosne in Hercegovine .
 
Kljub njegovi pristojnosti, je Potiorek ostal v pisarni. Umor in julijska kriza je privedla do izbruha prve svetovne vojne ko je postal Potiorek poveljnik vseh avstro-ogrskih sil na Balkanu. Razmišljal, da je to " krivda preživelo " pripeljala Potioreka da prevzame odgovornost za avstro-ogrsko vojsko in vodil prvi napad na Srbijo. Bil je menda zelo vnet v svojih dejanjih, vendar je bil očitno poveljnik, ki ga je povozil čas. Mala srbska vojska v vseh večjih bitkah ostala nepremagana in po šolskih vojaških katastrofah v bitki pri Ceru in v bitki pri Kolubari, je bil odstranjen iz poveljstva na dan 22. decembra 1914. Nadomestil pa ga je nadvojvoda Eugen. Upokojeni Potiorek se je umaknil v koroški Celovec, kjer je umrl leta 1933. Pokopan je na pokopališču Tereške vojaške akademije v Wiener Neustadtu
 
== Opombe ==