Ljubljanski zvon: Razlika med redakcijama

Skoraj ves čas izhajanja je bil med vodilnimi slovenskimi literarnimi revijami. Poleg [[Leposlovje|leposlovja]], kateremu je bil v prvi vrsti namenjen, je prinašal še umetnostno [[Literarna kritika|kritiko]] ter razprave in [[Esej|eseje]] o [[Umetnost|umetnosti]]. Prvi dve desetletji je objavljal razprave z vseh znanstvenih področij (do leta 1900 je imel podnaslov ''Leposloven in znanstven list''), nato se je omejil na humanistiko (podnaslov ''Mesečnik za književnost in prosveto''), od 1931 (podnaslov ''Slovenska revija'') je objavljal tudi prispevke o aktualnih družbenih vprašanjih.

 

 

 

==Prvo obdobje==

Ko je bil leta 1888 ustanovljen ''[[Dom in svet]]'', je ''Ljubljanski zvon'' izgubil precej sodelavcev, še posebno katoliško usmerjenih, ki so potem sodelovali le izjemoma in s psevdonimom. Levčevo realistično smer je nadaljeval [[Anton Funtek]]. Naslonil se je predvsem na Kersnika, Tavčarja in na druge pisatelje prejšnje dobe, pojavile so se nove literarne smeri. Te je uveljavil [[Viktor Bežek]], slabše je bil zastopan [[naturalizem]], močno pa [[moderna]] s [[Ivan Cankar|Cankarjem]], [[Dragotin Kette|Kettejem]], [[Josip Murn|Murnom]] in [[Oton Župančič|Župančičem]]. Bežek je spodbujal "novostrujarje", objavljal je njihove prispevke, Aškerc jim ni bil naklonjen. Uvedel je kritično spremljanje [[umetnost|umetniškega dogajanja]].

 

 

==Kriza in ukinitev==