Katolištvo: Razlika med redakcijama

odstranjenih 186 zlogov ,  pred 6 leti
m
wikifikacija
m (wikifikacija)
[[Rimskokatoliška cerkev]] priznava vsa verovanja, ki so skupna krščanskim Cerkvam že iz prvih stoletij (glej članek: [[Krščanstvo#Krščansko verovanje|Krščanstvo - Krščansko verovanje]]). Poleg tega pa obstajajo tudi posebna verovanja, ki so značilna za Rimskokatoliško Cerkev:
 
* Priznavanje [[apostolsko nasledstvo|apostolskega nasledstva]]. Rimskokatoliška cerkev poudarja, da je Božja milost, ki je prešla z [[Jezus Kristus|Jezusa]] na [[apostol]]e, potem prešla s polaganjem rok pri [[duhovniško posvečenje|duhovniškem posvečenju]] v nepretrgani verigi na današnje rimskokatoliške [[duhovnik]]e in [[škof]]e. Rimski [[papež]] je tako neposredni naslednik [[sveti Peter|svetega Petra]], ki mu je Jezus rekel: »Ti si Peter (Skala) in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.« ([[Evangelij po Mateju|Mt]] 16,18).<br /><br />
<ol>
* Verovanje, da je [[papež]] najvišja avtoriteta med vsemi kristjani in da je pri odločanju o verskih zadevah [[papeška nezmotljivost|nezmotljiv]].<br /><br />
<li>
* Verovanje, da je [[zakrament]]ov sedem, da so nujno potebni za prehajanje Božje milosti med vernike in da lahko večino zakramentov podeljujejo samo duhovniki.<br />Ti zakramenti so:
Priznavanje [[apostolsko nasledstvo|apostolskega nasledstva]]. Rimskokatoliška cerkev poudarja, da je Božja milost, ki je prešla z [[Jezus Kristus|Jezusa]] na [[apostol]]e, potem prešla s polaganjem rok pri [[duhovniško posvečenje|duhovniškem posvečenju]] v nepretrgani verigi na današnje rimskokatoliške [[duhovnik]]e in [[škof]]e. Rimski [[papež]] je tako neposredni naslednik [[sveti Peter|svetega Petra]], ki mu je Jezus rekel: »Ti si Peter (Skala) in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev.« ([[Evangelij po Mateju|Mt]] 16,18).<br /><br />
** [[krst]]
</li>
** [[spoved]]
 
** [[evharistija]]
<li>
** [[birma]]
Verovanje, da je [[papež]] najvišja avtoriteta med vsemi kristjani in da je pri odločanju o verskih zadevah [[papeška nezmotljivost|nezmotljiv]].<br /><br />
** [[zakon (zakrament)|zakon (poroka)]]
</li>
** [[duhovniško posvečenje]]
 
** [[bolniško maziljenje]]
<li>
* Verovanje, da [[Sveti Duh]] ne izhaja samo iz [[Bog Oče|Boga Očeta]], pač pa tudi iz [[Bog Sin|Sina]] (glej tudi: [[nicejsko-carigrajska veroizpoved]] - dodatek Filioque).<br /><br />
Verovanje, da je [[zakrament]]ov sedem, da so nujno potebni za prehajanje Božje milosti med vernike in da lahko večino zakramentov podeljujejo samo duhovniki.<br />
* Verovanje, da je v [[evharistija|evharistiji]] zares s telesom in krvjo prisoten [[Jezus Kristus]]. To sicer ni prisotnost v materialnem, pač pa v duhovnem smislu, a gre za resnično prisotnost. Na tem verovanju temelji tudi čaščenje [[Najsvetejše]]ga - posvečene [[hostija|hostije]], ki pomeni pravo Jezusovo navzočnost.<br /><br />
Ti zakramenti so:
* Verovanje, da je prav častiti [[svetnik]]e in svete podobe, če gre pri tem za molitev k edinemu Bogu preko (s pomočjo) svetnikov in podob. Verovanje, da so svetniki (ali relikvije ali svete podobe) Bogu enakovredni, je za Rimskokatoliško Cerkev krivoverstvo ([[idolatrija]]).<br /><br />
* [[krst]]
* Verovanje, da je prav častiti Jezusovo mater [[Devica Marija|Marijo]] in jo klicati na [[Pomočnica kristjanov|pomoč za posredovanje pri [[BogBogu]]u («»Marija, prosi za nas Boga...«). Tudi pri tem velja, da Marija nikakor ni enakovredna Bogu, saj je samo človek in nima nobenih božanskih lastnosti. Vseeno pa nekateri rimskokatoliški verniki pretiravajo s poveličevanjem Marije in tako postavljajo pod vprašaj [[Deset Božjih zapovedi|Božjo zapoved]] »Ne imej drugih Bogov.« (To je tudi eden od očitkov drugih kristjanov rimokatoličanom: »Obnašate se, kot da je Marija pomembnejša od Boga.«)
* [[spoved]]
* Verovanje, da je bila samo [[Devica Marija|Marija]] spočeta brez [[izvirni greh|izvirnega greha]] ([[Marijino brezmadežno spočetje]]), vsi ostali ljudje pa ob spočetju prejmejo madež izvirnega greha, ki ga izbriše šele zakrament [[krst]]a.<br /><br />
* [[evharistija]]
* Verovanje, da obstajajo različna stanja, ki jih lahko doseže neumrljiva duša po telesni smrt človeka: poleg [[nebesa|nebes]] in [[pekel|pekla]] (ki ju priznava tudi večina drugih kristjanov) rimokatoličani priznavajo še [[vice]]. Po rimokatoliškem verovanju pridejo v nebesa samo tisti, ki so živeli res maksimalno v skladu z Božjo voljo. Navadni ljudje morajo najprej v vice, kjer se očistijo, da bodo lahko pozneje prišli v nebesa. Res hudi grešniki pridejo v pekel. Duše v nebesih uživajo in so blizu Boga; v vicah trpijo, a so blizu Boga; v peklu trpijo in so daleč od Boga (glej tudi: [[predpekel]]).<br /><br />
* [[birma]]
* [[zakon (zakrament)|zakon (poroka)]]
* [[duhovniško posvečenje]]
* [[bolniško maziljenje]]
<br /><br />
</li>
 
<li>
Verovanje, da [[Sveti Duh]] ne izhaja samo iz [[Bog Oče|Boga Očeta]], pač pa tudi iz [[Bog Sin|Sina]] (glej tudi: [[nicejsko-carigrajska veroizpoved]] - dodatek Filioque).<br /><br />
</li>
 
<li>
Verovanje, da je v [[evharistija|evharistiji]] zares s telesom in krvjo prisoten [[Jezus Kristus]]. To sicer ni prisotnost v materialnem, pač pa v duhovnem smislu, a gre za resnično prisotnost. Na tem verovanju temelji tudi čaščenje [[Najsvetejše]]ga - posvečene [[hostija|hostije]], ki pomeni pravo Jezusovo navzočnost.<br /><br />
</li>
 
<li>
Verovanje, da je prav častiti [[svetnik]]e in svete podobe, če gre pri tem za molitev k edinemu Bogu preko (s pomočjo) svetnikov in podob. Verovanje, da so svetniki (ali relikvije ali svete podobe) Bogu enakovredni, je za Rimskokatoliško Cerkev krivoverstvo ([[idolatrija]]).<br /><br />
</li>
 
<li>
Verovanje, da je prav častiti Jezusovo mater [[Devica Marija|Marijo]] in jo klicati na pomoč za posredovanje pri [[Bog]]u («Marija, prosi za nas Boga...«). Tudi pri tem velja, da Marija nikakor ni enakovredna Bogu, saj je samo človek in nima nobenih božanskih lastnosti. Vseeno pa nekateri rimskokatoliški verniki pretiravajo s poveličevanjem Marije in tako postavljajo pod vprašaj [[Deset Božjih zapovedi|Božjo zapoved]] »Ne imej drugih Bogov.« (To je tudi eden od očitkov
drugih kristjanov rimokatoličanom: »Obnašate se, kot da je Marija pomembnejša od Boga.«)<br /><br />
</li>
 
<li>
Verovanje, da je bila samo [[Devica Marija|Marija]] spočeta brez [[izvirni greh|izvirnega greha]] ([[Marijino brezmadežno spočetje]]), vsi ostali ljudje pa ob spočetju prejmejo madež izvirnega greha, ki ga izbriše šele zakrament [[krst]]a.<br /><br />
</li>
 
<li>
Verovanje, da obstajajo različna stanja, ki jih lahko doseže neumrljiva duša po telesni smrt človeka: poleg [[nebesa|nebes]] in [[pekel|pekla]] (ki ju priznava tudi večina drugih kristjanov) rimokatoličani priznavajo še [[vice]]. Po rimokatoliškem verovanju pridejo v nebesa samo tisti, ki so živeli res maksimalno v skladu z Božjo voljo. Navadni ljudje morajo najprej v vice, kjer se očistijo, da bodo lahko pozneje prišli v nebesa. Res hudi grešniki pridejo v pekel. Duše v nebesih uživajo in so blizu Boga; v vicah trpijo, a so blizu Boga; v peklu trpijo in so daleč od Boga (glej tudi: [[predpekel]]).<br /><br />
</li>
</ol>
 
Ta verovanja veljajo tudi v [[katoliške Cerkve vzhodnega obreda|katoliških Cerkvah vzhodnega obreda]], ki so v [[polno občestvo|polnem občestvu]] z Rimskokatoliško Cerkvijo.