Feljtonski roman: Razlika med redakcijama

[[liberalizem|Liberalizacija]] v 19. stoletju je bila zelo pomembna za popularizacijo feljtonskega romana, najbolj vplivna na tem področju je bila [[Francija]], v kateri je začel nastajati [[popularna literatura|popularni roman]]. Tam se feljtonski roman prvič pojavi oktobra 1836, ko je začel izhajati roman [[Honoré de Balzac|Honoréja de Balzaca]] z naslovom ''[[Stara devica]]''. Večjo priljubljenost in vplivnost v drugih državah so doživeli romani [[Alexandre Dumas|Alexandra Dumasa]] (''[[Grof Monte Cristo]]'') in [[Eugène Sue|Eugèna Sueja]] (''[[Pariške skrivnosti]]'', ''[[Večni Jud]]''). Za njihov razcvet so bile pomembne [[revolucije leta 1848]], ki so veliko časnikov osvobodile [[cenzura|cenzure]], sicer je veliko držav že prej poznalo takšno ali podobno obliko objavljanja leposlovja. Francoski feljtonski romani so vplivali na nemško književnost, v kateri je prvi takšen roman ''[[Življenje in dejanja slovečega viteza Schnapphahnskega]]'', ki ga je napisal [[Georg Weerth]] v letih 1848/49. V letih 1850/51 je [[Karl Gutzkow]] izdajal roman ''[[Vitezi duha]]'', prvi nemški roman, ki je posnemal obliko francoskih feljtonskih romanov. V [[Avstrija|Avstriji]] je imel pomembno vlogo časnik ''[[Presse]]'', ustanovljen leta 1848, eden pomembnejših avstrijskih feljtonskih romanov je ''[[Oba Grasla]]'' pisatelja [[Eduard Breier|Eduarda Breierja]]. V [[Anglija|Angliji]] so se že med letoma 1712 in 1714 v [[serijska publikacija|serijskih publikacijah]] pojavljala [[proza|prozna]] dela v nadaljevanjih (''[[Klatež (roman)|Klatež]]'', ''[[Robinson Crusoe]]''). Takšen način izdajanja je ostal popularen tudi v 19. stoletju, a večinoma v mesečnih in občasno tedenskih izdajah v [[roman v snopičih|snopičih]], kar je podobno feljtonskim izdajam, a izhajajo v samostojnih zvezkih. Najpomembnejše delo je roman [[Charles Dickens|Charlesa Dickensa]] ''[[Pickwickovci]]'' iz leta 1836. Romani v snopičih so bili popularni tudi v [[Španija|Španiji]], tu že v 18. stoletju najdemo predhodnike feljtonskega romana, imenovane ''[[w:es:folletín|novela folletinesca]]'', na primer ''[[Maroška pisma]]'' [[Joseja Cadalsa y Vazqueza]]. [[Italija]] je feljtonski roman dobila šele v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja, čeprav je bilo tam že od dvajsetih let razširjeno popularno pripovedništvo. Prvi pomembnejši avtor feljtonskega romana je [[Francesco Mastriani]] z romanom ''[[Slepa iz Sorenta]]'' (1852). Liberalizacija se je v [[Rusija|Rusiji]] začela v šestdesetih letih 19. stoletja, od preloma stoletja naprej so izhajali romani v snopičih, od približno leta 1880 naprej pa v podlistkih. V prehodu v 20. stoletje je bila večina prebivalstva [[pismenost|nepismena]], zato so bili bralci romanov večinoma [[plemstvo|plemiči]].

Prvi feljtonski roman na Slovenskem je bil nemški ([[Jakob Alešovec]], [[Laibacher Mysterien]], ''[[Laibacher Zeitung]]'' 1868), prvi slovenski je izšel leta 1873 ([[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatanbah]], ''Slovenski narod''). Najpogosteje je bil objavljan avtor viteških zgodovinskih romanov in urednik Slovenskega naroda [[Miroslav Malovrh]], med prevedenimi je bil na prvem mestu [[Henryk Sienkiewicz]], sledijo [[Karl May]], [[Alexandre Dumas]] in [[August Šenoa]]. Feljtonski romani so bili takoj po objavi v časniku ponatisnjeni v knjigi, redke izjeme brez knjižnega ponatisa pa so se izgubile iz literarnozgodovinske zavesti ([[Anton Mahnič]], ''[[Zadnji samotar]]'', [[Josip Vandot]], ''[[Begunci (Vandot)|Begunci]]'', [[Zofka Kveder]], ''[[Na kmetih]]''). V ameriških slovenskih časnikih je za razliko od matične periodike do prvih objav izvirnih romanov prišlo redko (slovenske avtorje so le ponatiskovali), pač pa je po zaslugi urednikov ([[Janez Trček|Janeza Trčka]], ki je bil med prevajalci najplodnejši, [[Louis J. Pirc|Louisa J. Pirca]] in [[Bert P. Lakner|Berta P. Laknerja]]) prineslo veliko novih prevodov, ki sploh še niso bibliografsko registrirani: [[Potopisni roman|potopisne romane]] [[Karl May|Karla Maya]], socialne romane [[Victor Hugo|Victorja Hugoja]] in [[Émile Zola|Émila Zolaja]], [[vojni roman|protivojni roman]] [[Bertha von Suttner|Berthe von Suttner]] itd.; v Sloveniji je bil najplodnejši prevajalec [[Peter Miklavec]]. Imena avtorjev in prevajalcev so ob naslovu romanov pogosto umanjkala ali pa so bila nadomeščena s kraticami oz. [[psevdonim]]i. Repertoar objavljenih avtorskih imen je nacionalno specifičen in le delno primerljiv z drugimi literaturami.

* Norbert Bachleitner. Začetki feljtonskega romana II: Anglija, Italija, Španija, Rusija. Prevedla Katarina Bogataj-Gradišnik. Monitor ISH 12/2 (2010). 105-135105–135. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4KSGABR/?query=%27keywords%3dfeljtonski+roman%27&pageSize=25 dLib]