Ljubljanski zvon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Hladnikm (pogovor | prispevki)
Vrstica 19:
Ko je bil leta 1888 ustanovljen ''[[Dom in svet]]'', je ''Ljubljanski zvon'' izgubil precej sodelavcev, še posebno katoliško usmerjenih, ki so potem sodelovali le izjemoma in s psevdonimom. Levčevo realistično smer je nadaljeval [[Anton Funtek]]. Naslonil se je predvsem na Kersnika, Tavčarja in na druge pisatelje prejšnje dobe, pojavile so se nove literarne smeri. Te je uveljavil [[Viktor Bežek]], slabše je bil zastopan [[naturalizem]], močno pa [[moderna]] s [[Ivan Cankar|Cankarjem]], [[Dragotin Kette|Kettejem]], [[Josip Murn|Murnom]] in [[Oton Župančič|Župančičem]]. Bežek je spodbujal "novostrujarje", objavljal je njihove prispevke, Aškerc jim ni bil naklonjen. Uvedel je kritično spremljanje [[umetnost|umetniškega dogajanja]].
 
Uredniki: Fran Levec (1881—1891), Anton Funtek (1891—1895), Viktor Bežek (1896—1899), Anton Aškerc (1899—1903), [[Fran Zbašnik]] (1903—1910), [[Janko Šlebinger]] (1910—1917), Oton Župančič (1917—1918; 1919, št. 1—9), [[Anton Melik]] (1918), [[Milan Pugelj]] (1918; 1919, št. 1—9), [[Joža Glonar]] (1919—1922), [[Fran Albreht]] (1922—1932), [[Alfonz Gspan|Alfonz Gspan (literarni zgodovinar)|Alfonz Gspan]] (1932—1933), [[Božidar Borko]] (1933), [[Tone Seliškar]] (1933), [[Anton Ocvirk]] (1934), Juš Kozak (1935—1941) idr.
 
==Kriza in ukinitev==