Zvočnik (jezikoslovje): Razlika med redakcijama

dodanih 1.291 zlogov ,  pred 8 leti
brez povzetka urejanja
(Popravek "jezičnika j r" v "jezičnika l r".)
Brez povzetka urejanja
'''Zvóčniki''' so [[soglasnik]]i srednje odprtostne stopnje, srednje zvonkosti, trajni, brez pomensko razločevalnih parov glede na [[zvenečnost]]. Vsi zvočniki so zvenečni, samo ''v'' ima nezvenečo različico, tj. <nowiki>[ʍ]</nowiki>. V slovenskem [[knjižni jezik|knjižnem jeziku]] so zvočniki [[nosnik]]a ''m'' in ''n'', [[jezičnik]]a ''l'' in ''r'' in [[drsnik]]a ''v'' in ''j''.<ref name=SP>Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 208.</ref>
 
Najdemo jih (poleg [[samoglasnik]]ov) v besedi '''ml'''i'''n'''a'''rj'''e'''v''' ali na primer v besedni zvezi '''rj'''a'''v'''a '''l'''i'''m'''o'''n'''a.
 
Ne vplivajo na (ne)zvenečnost soglasnika pred seboj, kar omogoča razločitev v izgovorjavi med zvenečim nezvočnikom in njegovim nezvenečim parom, na primer d'''v'''oj, t'''v'''oj.
 
== Zvočnost ==
Šest slovenskih zvočnikov lahko razdelimo po njihovi zvočnosti oz. zvonkosti. Najbolj zvočen je ''j'', nato ''r'', sledi ''l'', samo malo manj sta zvočna ''m'' in ''n'', najmanj pa [v] (kot varianta fonema ''v''). Zvočniška varianta ''v'' [ṷ] je enako zvočna kot ''j''. Torej, po zvočnosti si sledijo v naslednjem zapovrstju: v < m, n < l < r < j, ṷ.<ref>Jurgec, Peter (1999). Polglasnik in zvočniški sklop v izglasju mlajših prevzetih besed. Jezik in slovstvo, letnik 44, številka 7/8, str. 314–318.</ref>
 
== Izgovarjava ==
Zvočnike izgovarjamo z malo oviranim pretokom zraka na izgovornih mestih. Pri ''m'' in ''n'' je narejena zapora z [[ustnica]]mi oziroma [[jezik (organ)|jezikom]], zrak gre skozi nosno votlino (''m'' in ''n'' sta edina nosnika med slovenskimi [[glasnik]]i); pri ''r'' gre zrak prek tresoče se jezične konice, pri ''l'' ob straneh jezika; ''v'' se tvori ob zgornjih sekalcih s spodnjo ustnico, njegove različice pa se tvorijo med obema ustnicama, pri ''j'' gre zrak med jezikom in [[nebo (anatomija)|nebom]].<ref>Žagar F. Slovenska slovnica za vsak dan. Celjska Mohorjeva družba, 2011.</ref>
 
== Zapisovanje ==
Isti zvočnik zapisujemo vedno z isto [[črka|črko]], in sicer s tisto, ki jo zapišemo pred samoglasnikom, razen v nekaterih izjemah:<ref name=SP/>
* /v/ – zvočniška varianta ṷ se v nekaterih primerih zapisuje z ''l'' (''bélkast'', ''bél'') ali z ''u'' (''nauk'')
* /j/ – v nekaterih povprevzetih besedah in tujkah ga zapisujemo s črko ''i'' (''celuloid'' <nowiki>[celulojd]</nowiki>) ali pa ga sploh ne zapisujemo (''pacient'' <nowiki>[pacijènt]</nowiki>
* /l/ in /n/ – zapisujemo ju s črkama ''l'' in ''n'', kadar sta malo podaljšana ali zmehčana, pa z ''lj'' in ''nj'' (''polj'' <nowiki>[pól] oz.[póĪ] oz. [póľ]</nowiki>, ''konj'' <nowiki>[kón] oz.[kón̄] oz. [kónˈ]</nowiki>)
 
== Glej tudi ==
17.969

urejanj