Zgodovina umetnosti: Razlika med redakcijama

odstranjenih 159 zlogov ,  pred 5 leti
 
=== Renesansa in manierizem ===
[[Renesansa]] se je razvila v Italiji, kerkjer je imelaobstajala slednjabogata bogato zbirkozbirka spomenikov iniz zgodovine. Mestne države so zaradi razvoja začele vlagati v umetnost in s tem spodbujale umetniškoumetnostno mišljenje. Delimo jo na tri obdobja: zgodnjo renesanso (''Quattrocento''), visoko renesanso (''Cinquecento'') in pozno renesanso, ki jo imenujemo [[manierizem]].
V ospredju je razumsko dojemanje sveta, v središču pa človek, posameznik in narava. Skozi umetnost človek zori in se razvija.
 
:'''Arhitektura:''' V Italiji se je opirala na antične motive, zato so še posebej obravnavali razmerje zlatega reza in skladnosti. Novost sta bili cerkev s središčnim tlorisom in mestna palača. Najpomembnejši arhitekti v Italiji: [[Filippo Brunelleschi]], [[Michelozzo Michelozzi]], [[Donato Bramante]]. Arhitektura zunaj Italije se je zgledovala po starejši tradiciji, nemška še posebej dolgo po gotski. Najpomembnejši arhitekti zunaj Italije: [[Gilles Le Breton]], [[Pierre Lescot]], [[Jacques Androuet Du Cerceau]], [[Diego de Sagrado]]. Manierizem je prinesel dvorišča z vrtovi in skritimi vodnjaki, pozornost so namenili tudi stopniščem in prehodom. Najpomembnejši arhitekti v manierizmu: [[Bartolomeo Ammannati]], [[Giorgio Vasari]].
 
:'''Kiparstvo:''' V Italiji so posnemali motive Antikeantike in narave. Zunanje podobe postanejo lepotni ideal. Prvič se pojavijo prostostoječi kipi golih teles. Najpomembnejši kiparji v Italiji: [[Lorenzo Ghiberti]], [[Donatello]], [[Andrea del Verrocchio]], [[Luca della Robbia]], [[Bernardo Rossellino]], [[Desiderio de Settignano]], [[Bramante]]. Zunaj Italije kiparstvo na začetku ni doživelodoživljalo izrazitih sprememb, slogovno ostajaje vostalo gotikigotsko. Proti koncu 15. stoletja pa umetniki prenesejo del italijanskega znanja tudi v druge dežele po Evropi. Kipi so umetelni, prefinjeni in razkošni, prikazujejo zapletene alegorije. Najpomembnejši kiparji zunaj Italije: [[Antonio Giusti|Antonio]] in [[Giovanni Giusti]], [[Vasco de la Zarza]], [[Tilman Riemenscheider]], Veit Stoss, [[Peter Vischer]]. V manierizmu kiparstvose preplavijo pripombe, ker jepojavi prevečkritika antične tematike, zato se osredotočijo na mestne spomenike, vodnjake in kipe s fantazijskimi bitji. Najboljši kiparji v manierizmu: [[Jean de Bologne]], [[Benvenuto Cellini]].
 
:'''Slikarstvo:''' V Italiji so bili motivi upodobitevkrščanski povezani(svetopisemski), smitološki, krščanskimi vsebinamivojni, ki predstavljajo svetopisemskerodbinski in mitološke dogodke ter motivi bitk in rodbin, prisotni so tudi pastoralni motivi. GlavnaGlavni temažanr je portret, ki vzpostavlja stik z gledalcem. Najpomembnejši slikarji v Italiji: [[Masaccio]], [[Pierro della Francesca]], [[Andrea Mantegna]], [[Sandro Botticelli]], [[Perugino]], [[Leonardo da Vinci]], [[Raffaello Santi|Rafael]], [[Michelangelo]], [[Tizian]]. Zunaj Italije se je ohranilazadrževala tradicija gotskega slikarstva, niso se osredotočali na matematična načela in antične motive, temveč na resničnost vsakdanjika in krščansko misel. Najpomembnejši slikarji zunaj Italije: [[Vasco Fernandez]], [[Han van Eyck]], [[Rogier van der Weyden]], [[Albrecht Dürer]]. Manierizem je uvedel umetelne kompozicije in odprt prostor ter se ohranil še dolgo v baroku. Najboljši slikarji v manierizmu: [[Agnolo Bronzino]], [[Parmigianino]], [[Jacopo Robusti]].
 
=== Barok in rokoko ===
6.873

urejanj