|
=== Gotika ===
[[Gotika]] se je začela je nastajati v sredini 12. stoletja in je trajala do 15. stoletja. V tem času je meščanstvo postalo pomemben družbeni sloj,. kar je vplivalo tudi na umetnost.Umetnosti Nene usmerjajo je več samostani, temveč svobodne ideje. Veliko vlogo je pridobila posvetna književnost, [[Viteški roman|viteški romani]], [[pesništvo]]. Z gotiko se jekončuje umetnost srednjega veka počasi iztekla.
:'''Arhitektura:''' Vrhunec arhitekture so bile visoke [[katedrala|katedrale]], ki so bile zidane s skeletno zidavo. Cerkvene stene so bile masivne, zaradi zunanjih opornikov so lahko gradili velika poslikana okna. Notranjost so napolnili polstebri. Cerkve so imele tloris latinskega križa, vendar križiščni kvadrat ni bil več osnova prostorov. Pravokotnim [[Obokobok]]iom so postajali pravokotni in so se imenovalipravimo križnorebrasti oboki. Cerkve so v glavni ladji pridobile na višini. V 15. stoletju se uveljavi dvoranska cerkev, kjer so vse ladje enako visoke. Zunanjost je z drobnimi kipi nakazovala na višino. Taka cerkev je npr. [[Katedrala Notre-Dame d'Amiens|stolnica Notre-Dame]], v Parizu. Najlepše stvaritve je oblikoval arhitekt [[Pierre de Montreuil]] ([[Sainte-Chapelle]]).
:'''Kiparstvo:''' Osredotočilo se je na človeka, ki živi na zemlji, motivi so bili iz vsakdanjega življenja, v kipih so se prepoznala čustva. Osebe niso bile več toge, ampak razgibane in naravne. Kipe so izdelovali za cerkve in manjše kapele. Umetniki so bili rokodelci, naročniki pa celotna mesta ali posamezni meščani. Najpomembnejši kiparji: [[Nicola Pisano]], [[Giovanni Pisano]], [[Giotto di Bondone|Giotto]], [[Claus Sluter]], [[Tilman Riemenschneider]], [[Veit Stoss]], [[Peter Parler]], [[André Beauneveu]].
:'''Slikarstvo:''' V upodobitvah so prikazana verska čustva, ki kažejo kesanje, pravičnost in skromnost oseb. Zmagoslavje cerkve ni tako močno izraženo, raje se osredotočajo na vsakdanjik in na svet, kakršnega so ga opevali viteški epi. ČlovekovaČlovekovo podobatelo se spreminja vpostaja popolno telo, oblečenovitke vpostave bogata oblačila, zso vitkobogato postavooblečene. Upodobitve prostora so blizu resničnosti, prizori so razkošni in zasanjani. Najpomembnejši slikarji: [[Cimabue]], [[Duccio di Buoninsegna]], [[Simone Martini]], [[Hubert van Eyck|Hubert]] in [[Jan van Eyck]], [[Matthias Grünewald]].
Poseben pomen so imela slikana okna oz. [[Vitraj|vitraži]].
|
