Viktor Parma: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 2 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q876663 |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 4:
== Življenje ==
Rojen je bil v Trstu Slovencu Ivanu Parmi, policijskemu svetniku, in materi Matilda, rojeni de Mattel, sorodnici škofa I. J. Strossmajerja. Svojo mladost je Viktor Parma preživel v Benetkah, Trstu, Zadru, Novem mestu in Tridentu na Tirolskem, kjer je na tamkajšnji gimnaziji maturiral. Na [[Dunaj]]u je študiral [[pravo]] in hkrati obiskoval predavanja skladatelja [[Anton Bruckner|Antona Brucknerja]]. Kot študent se je preživljal s poučevanjem glasbe, pričel pa je skladati svojo prvo opereto Princ Lizika. Ker je ni končal, je glasbo kasneje uporabil za opereto Caričine amazonke. Služboval je kot jurist v upravnih službah po raznih slovesnkih krajih, kot okrajni glavar v [[Litija|Litiji]] je bil leta 1915 prisilno upokojen. V večini krajev, kjer je delal, je organiziral tudi glasbeno življenje.
Po končani [[prva svetovna vojna|1. svetovni vojni]], ki jo je preživel na Dunaju, je deloval kot [[zborovodja]] (častni kapelnik) v [[Maribor]]u. Umrl je za posledicami težke operacije v mariborski bolnici. Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano, kjer počiva na pokopališču pri Sv. Križu.
==Delo==
V skladateljskem smislu se je zgledoval po [[Giuseppe Verdi|Verdiju]], delno pa se je približal tudi [[verizem|verizmu]]. Ustvaril je več [[opera|opernih]] in operetnih del ter bil doma najpopularnejši skladatelj svojega časa. Parma še danes velja za našega najplodovitejšega skladatelja odrskoglasbenih del.
Po njem je poimenovana tudi [[Ljubljana|ljubljanska]] [[Parmova ulica, Ljubljana|ulica]] za [[Bežigrad]]om.
=== Opere
* [[Urh, grof celjski (opera)|Urh, grof celjski]] - prva v celoti komponirana slovenska zgodovinska romantična opera v treh dejanjih ([[1895]]),
* [[Ksenija (opera)|Ksenija]] - opera v enem dejanju ([[1896]]),
* [[Stara pesem (opera)|Stara pesem]] - opera v enem dejanju ([[1897]]),
* [[
* Nečak - opereta ([[1906]])▼
* Venerin hram - opereta ([[1908]])▼
* Zaročenec v škripcih - opereta ([[1917]])▼
▲* Pavliha, opero je končal [[Ivan Muhvić]]
===
* [[Caričine amazonke (opereta)|Caričine amazonke]] - opereta v treh dejanjih ([[1902]]),
*Rokovnjači ([[Fran Govekar]]) (1897)▼
▲* Nečak - opereta v treh dejanjih ([[1906]]),
*Legionarji ([[1903]])▼
▲* Venerin hram - opereta v treh dejanjih ([[1908]]),
*Mogočni prstan ([[Fran Milčinski]]) ([[1923]])▼
▲* Zaročenec v škripcih - opereta v treh dejanjih ([[1917]]).
=== Scenska glasba ===
▲* Rokovnjači ([[Fran Govekar]]) (1897),
▲* Legionarji (Fran Govekar) ([[1903]]),
▲* Mogočni prstan ([[Fran Milčinski]]) ([[1923]]).
=== Ostala dela ===
* Godalni kvartet v a-duru (1922),
* balada »Povodni mož« za soliste, zbor in orkester (1911).
== Literatura ==
|