|
[[Slika:Zrywka drewna 776.jpg|thumb|right|250px|Spravljanje smrekovega lesa po napadu [[lubadar]]ja]]
'''Gòzd''' je šuma.
'''Gòzd''' je z gozdnim [[drevo|drevjem]] strnjeno porasla površina. V ekološkem smislu je gozd najvišje organizirana in pestra [[življenjska skupnost]] [[rastline|rastlin]] in [[živali]] ([[biocenoza]]) v življenjskem prostoru ([[biotop]]). V naših klimatskih razmerah gozd uspeva povsod tam, kjer mu to ne preprečujejo skrajne rastiščne razmere, [[ekološki dejavniki]] in človek.
Na svetu pokrivajo gozdovi okoli 41 milijonov [[kvadratni kilometer|km<sup>2</sup>]] ali 30,5 % površine kopnega, od tega okoli polovico v tropskih predelih. V [[Evropa|Evropi]] je 1,6 milijona km<sup>2</sup> gozda (32 %),<ref>Petauer, T. ''Leksikon rastlinskih bogastev''.</ref> v [[Slovenija|Sloveniji]] približno 10.900 km<sup>2</sup> (60 %). Po visoki [[gozdnatost]]i je Slovenija za [[Švedska|Švedsko]] in [[Finska|Finsko]] tretja najbolj gozdnata država v [[Evropa|Evropi]].
Gozd je najvišje razvit kopenski [[ekosistem]], ki se trajno ohranja z medsebojnim delovanjem oz. interakcijo živih organizmov (rastline, živali, [[glive]], [[lišaji]], [[mikroorganizmi]] ter ekološki dejavniki, kot so [[temperatura]], [[voda]], tla in svetloba). Osnovna naravna procesa, ki omogočata delovanje ekosistema, sta [[kroženje snovi]] in [[fotosinteza]]. Različne ekološke možnosti v gozdu, vselej izrabijo najbolj konkurenčni organizmi, posledica česar je raznolikost gozdov.
V grobem razlikujemo iglaste, listnate in mešane gozdove. Raznolikost gozdov bolj nadrobno opredeljuje gozdarska [[fitocenologija]]. Ta v gozdu razlikuje [[gozdne združbe]] ([[asociacije]]). Gozdovi na obsežnem geografskem območju, z značilnimi klimatskimi in talnimi razmerami, tvorijo [[biom]] (npr. [[tundra]], [[tajga]], [[puščava]]).
== Razširjenost gozdov ==
Najpogosteje upoštevamo štiri glavne gozdne pasove<ref>Drevesa, P.Lanzara, M. Pizzetti</ref>:
* [[Iglavec|Iglasti]] gozd, ki se razteza po vsem [[Evropa|evropsko]]-[[sibirija|sibirskem]] pasu in [[Severna Amerika|Severni Ameriki]] ter pokriva višje gorske verige.
* [[Listavec|Listnati]] gozd [[zmerni pas|zmernega pasu]] prerašča območja z zmernim podnebjem v Evropi, [[Azija|Aziji]] in [[Amerika|Ameriki]] povsod tam kjer ne prevladujejo pašniki, stepe ali savane.
* Tropski gozd z listopadnimi in zimzelenimi drevesi, ki počivajo v obdobju, ko so padavine najbolj skromne.
* Tropski [[deževni gozd]] je ob [[ekvator]]ju, kjer sta toplota in vlažnost največji in stalni.
== Vrste gozdov ==
Glede na vrsto prevladujočih dreves ločimo naslednje vrste gozdov:
* [[Listavec|listnate]] (po strukturi lesa jih imenujemo tudi trdolesni),
* [[Iglavec|iglaste]] (po strukturi lesa jih imenujemo tudi mehkolesni) in
* mešane gozdove.
== Struktura gozda ==
Za strukturo gozda je značilna vertikalna svojevrsnost rastlinskih in z njimi povezanih živalskih vrst, ter pa ustrezna različnost abiotskih dejavnikov okolja. V nadstropni stratifikaciji gozda ločimo šest slojev [[ekosistem]]a:
# Talni sloj zajema tla ter živalske in rastlinske organizme, ki živijo v tleh. V globljem delu je veliko anorganskih in malo organskih spojin. V zgornjem delu je malo anorganskih in veliko organskih snovi. Tla prekrivajo sloji gozdnega odpada, ki ga pa sestavljajo mrtvi ostanki rastlin in živali ter [[Mikroorganizem|mikroorganizmi]]. Ves ta ''odpad'' pa združuje edafon z nadzemno favno.
# Sloj favne predstavlja začetek procesa razkrajanja organskih snovi, ki se konča v tleh.Nastane humus.
# Zeliščni sloj
# Sloj podrasti
# Sloj drevesnih debel
# Sloj krošenj
[[Slojevitost]] nadzemnega in podzemnega dela omogoča izrabo prostora in raznolikost življenjskega prostora oziroma okolja. V vsakem sloju živi značilen vrstni sestoj živali. Posamezne vrste rastlin in živali vplivajo na razvoj enih in drugih. Rast številnih zelnatih rastlin sploh ne bi bil mogoč, če le-te ne bi rastle pod najvišjim slojem rastlin-dreves, saj tam nastajajo ugodne razmere za njihov razvoj. Z združevanjem velikega sončnega sevanja in padavin, drevesa sama ustvarjajo v okolju posebne razmere. Obenem je obstoj dreves odvisen od [[Bakterije|bakterij]] in [[Glive|gliv]], ki sproščajo enostavne anorganske spojine nujne za razvoj drevesnega sestoja. Zaradi teh odvisnosti je možno delovanje gozda kot celota.
== Pomen gozda ==
Pomen gozda je večplasten, odvisno od tega, iz katerega izhodišča želimo pomen gozda ocenjevati. Razlikujemo ekološki in antropološki vidik gozda.
Z vidika [[ekologija|ekologije]] je gozd nepogrešljiv del naravnega okolja. Neokrnjeno delovanje [[ekosistem]]a je nenadomestljivo pri tvorbi in ohranjanju [[biološko ravnovesje|biološkega]] in ekološkega ravnovesja v naravi. Posledično pa je bioekološko ravnovesje neizogiben pogoj tudi za obstanek človeka v okolju.
Z vidika človeka so pomembne predvsem koristi, vezane na gozd. Materialne koristi se nanašajo na dobrine, ki jih neposredno pridobivamo iz gozda. Mednje uvrščamo les in druge [[gozdne proizvode]] kot so plodovi, divjačina, [[med]], gobe, [[zelišče|zelišča]], smola itd. Javne koristi gozda izhajajo iz značilnih lastnosti ekosistema. Človek jih prepoznava kot varovalne, okoljetvorne in družbene učinke gozda. Vplivajo na človekovo bivalno okolje. Varujejo tla in [[brežina|brežine]] pred [[erozija|erozijo]], prehitrim odtekanjem vode, izsuševanjem, vetrovi, plazovi. [[Gozdna mikroklima]] blaži klimatske ekstreme. [[Fotosinteza]] v gozdu obnavlja [[zrak]] in zračno vlago. Zato je gozd prijetno in privlačno okolje za oddih, rekreacijo in številne dejavnosti, ki jih človek počenja v njem.
== Funkcije gozda ==
Z izrazom [[funkcija gozda|funkcije gozda]] se v gozdarstvu označujejo človeku koristne pridobitve, ki izvirajo iz '''samodejnega delovanja''' (funkcioniranja) gozda. Na uspešno delovanje funkcij gozda je možno vplivati, a le z '''ohranjanjem gozdnih struktur''' in [[ekološko ravnovesje|ekološkega ravnovesja]].
Gozd namreč ne funkcionira zaradi človeka in njegovih interesov (funkcij gozda), ampak zaradi lastnega obstoja. Vselej le gradi in obnavlja lasten ekosistem. Kljub temu velja, da ima zaradi delovanja ekosistema koristi tudi človek. Blagodejni učinki gozda so samodejna stranska posledica normalnega delovanja gozdnega ekosistema. Učinki oziroma funkcije gozda so neposredno odvisne od stanja gozdnega ekosistema in njegovih potreb. Funkcioniranje gozda je vedno pogojeno: uspešno je le takrat, kadar človek pri poseganju v gozd, ustrezno upošteva če mu paše potrebe ekosistema.
=== Ekološke funkcije gozda ===
z njimi označujemo t.i. nematerialne vidike pomena gozda za človeka
* Pomen varovalne funkcije gozda je v tem, da s [[koreninskim spletom]] varuje gozdna tla pred [[erozijo]] in gozdne sestoje pred vetrom. Gozd varovalno deluje tudi na strminah in brežinah ob naseljih, prometnicah in vodotokih. Ločimo:
** [[Varovalni gozd|Varovalne gozdove]] in
** Gozdove s posebnim namenom.
* Pomen klimatske funkcije gozda je v tem, da gozd ustvarja posebno mikro klimo, ki blaži skrajne vremenske ekstreme in tako varuje okoliške kmetijske površine pred [[vetrom]], [[izsuševanjem]], pozebo itd.
* Pomen hidrološke funkcija gozda je v zadrževanju odtekanja vode. S tem varuje podzemne tokove in vire pitne [[vode]].
* [[Biotop]]ska funkcija gozda zagotavlja gozdnim organizmom pogoje za razvoj in preživetje.
=== Socialne funkcije ===
* Rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi v okolici mest in ob večjih naseljih.
* Poučno funkcijo imajo gozdovi z učnimi potmi in muzeji na prostem.
* Higiensko-zdravstvena funkcija deluje v gozdovih ob večjih strnjenih naseljih ali ob virih [[onesnaževanje|onesnaževanja]] zraka.
* Raziskovalna funkcija je poudarjena v gozdovih, kjer proučujejo zakonitosti razvoja gozdov.
* Estetsko funkcijo imajo gozdovi, ki zakrivajo moteče objekte.
=== Proizvodne funkcije ===
* Lesnoproizvodno funkcijo opravljajo gozdovi, ki so pomembni za pridobivanje [[les]]a.
* Lovnogospodarsko funkcijo opravljajo gozdovi, pomembni za prehranjevanje [[divjad]]i.
* Funkcijo prodobivanja drugih gozdnih dobrin imajo gozdovi, ki omogočajo nabiranje oz. pridobivanje večje količine ne lesnih dobrin: [[Čebelarstvo|čebelarjenje]], nabiranje [[kostanj]]a, gob, drevesne [[smola|smole]].
Ker je [[vrtilna os Zemlje|Zemljina vrtilna os]] [[nagib vrtilne osi|nagnjena]], se količina [[kisik]]a v zraku spreminja glede na [[letni čas|letne čase]]. Večina [[kopno|kopnega]] in s tem tudi gozdov na svetu je nad [[ekvator]]jem, tako da ti ob [[poletje|poletju]] na severni polobli proizvedejo več kisika od tistih na spodnji, ko je na severni polobli [[zima]] in na južni poletje je posledično tudi manj proizvedenega kisika.<ref>[[Al Gore]]: ''Neprijetna resnica''</ref>
Gozd blagodejno vpliva na človekovo [[Psiha|psihično stanje]] ter lepša [[krajina|krajino]].
== Zanimivosti ==
* pred 10.000 leti je bilo na svetu gozdov za tretjino več kot danes
* tropski gozdovi pokrivajo 7 % kopnega, vendar vsebujejo skoraj polovico vseh dreves, ki proizvedejo 40 % kisika v ozračju
* eno drevo porabi 12 kg CO<sub>2</sub> na leto in proizvede kisika za enoletno porabo štiričlanske družine
* 1 ha gozda v enem letu absorbira 6 ton CO<sub>2</sub>; dve tretjini te količine proizvede en sam čezoecanski let
== Viri in opombe ==
<references />
== Glej tudi ==
* [[ekologija]]
* [[gozdarstvo]]
* [[orlova praprot]]
| 