Odločanje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
→Koraki sprejemanja odločitev:
Dodana slika. |
|||
Vrstica 1:
'''Sprejemanje odločitev'''
Odločanje oziroma sprejemanje odločitev je eden izmed temeljnih [[Kognicija|kognitivnih]] procesov človeškega vedenja, med katerim je izbrana možnost ali
skupek vedenj med različnimi možnostmi na podlagi določenega kriterija.<ref>Wang, Y., Liu, D., & Ruhe, G. (2007). Formal description
Vrstica 16 ⟶ 15:
Odločanje je eden izmed osnovnih kognitivnih procesov človeških
bitij, ki je široko uporabljen v
intuitivnih selekcij v znanstvenih, ekonomskih in [[Menedžment|managerskih]] situacijah, kot tudi v vsakodnevnih situacijah. Je
Danes je odločanje še posebej težavno, zaradi različnosti in↵številčnosti
možnosti, ki so na voljo in od katerih mnoge niso predstavljene, razumljene. Alternative
so pogosto kompleksne, poti do njih pa pogosto nejasne in zavajajoče.<ref>Hofmann, K. P. (2007). ''Psychology''
of decision making in economics, busienss and finance.'' (K. P. Hofmann, Ed.)''
Vrstica 30 ⟶ 29:
neuroscience New directions in studies of Judgment and decision making. ''Association''
for Psychological Science, 16''(3), 151-155.''</ref>
Ko se soočamo z izbiro, ki nas zadeva osebno, so navadno z vsako imed opcij povezane ugodnosti in stroški.
Sprva je bilo predpostavljeno, da se ljudje obnašajo racionalno in izberejo najbolšo možnost. Ta predpostavka je bila osnova normativnih teorij, ki so se osredotočie, na to kako bi ljudje morali sprejemati odločitve in ne kako jih. V [[vrednostna teorija|vrednostni teoriji,]] avtorja Neumann in Morgenstern trdita, da poizkušamo maksimzirati vrednost, ki je subjektivna in jo pripišemo dobičku.
V zgoraj omenjeni teoriji, so odločitve, predstavljene kot hazard. Iz Neumannove teorije je Savage (1954) razvil pristop, ki je imel osnovo na podlagi informacij o preferencah ljudi. Na osnovi Savagovega pristopa je bila razvita teorija subjektivne pričakovane vrednosti.
| |||