Charles Nodier: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 47:
* ''Mlle de Marsan'' (1832)
V pariškem časopisju je občasno napisal kak članek o ilirskih stvareh. Najzanimivejši za Slovenijo je njegov opis Ljubljane, ki ga je objavil 15. jan. 1821 ob [[Ljubljanski kongres (1821)|ljubljanskem kongresu]] v dnevniku '' La Quotidienne''. Z obširnimi opombami v nemškem prevodu ga je izdal [[Benvenut Krobat]]. Objava je povzročila v ljubljanskem listu daljšo diskusijo, ki je poživila spomin na francosko okupacijo.
Leta 1824 je bil Nodier imenovan za bibliotekarja v pariškem [[Arsénal, knjižnica|Arsénalu]], s čimer si je končno utrdil svoj vedno negotovi materialni položaj. Okrog njega se je pričel zbirati ves tedanji francoski literarni mladi rod in ustvaril enega prvih romantičnih »krožkov« (cénacles), iz katerega so izšli najpomembnejši zastopniki franc. romantizma: [[Victor Hugo]], [[Alphonse de Lamartine| Lamartine]], [[Alfred de Musset| A. de Musset]], [[Charles-Augustin Sainte-Beuve| Sainte-Beuve]] in drugi. V literaturi je bil Nodier otrok prehodne dobe med [[Klasicizem|klasicizmom]] in [[Romantika|romantiko]]. Bil je prvi, ki je kot neklasik dosegel 1833 akademsko čast.
Slovencem bi morala goditi njegova izjava: »Največji zločin je uničiti narodu jezik z vsem, kar je v njem upanja in domislic«.
Nodierjevo literarno delo obsega veliko število člankov v pariških časopisih in 12 debelih zvezkov, ki so izšli 1832–1834 pri založbi Renduel v Parizu. Pozneje je njegova izbrana dela izdala še založba Charpentier.
| |||