Charles Nodier: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 23:
 
== Zrelo obdobje ==
20. septembra 1812 je na povabilo ilirskega generalnega guvernerja grofa Bertranda prevzel uredništvo uradnega [[časopis|glasila]] [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] [[Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes|''Télégraphe officiel des Provinces Illyriennes'']], ki je od leta 1810 izhajal v [[Ljubljana|Ljubljani]], zaradi pomanjkanja tehničnih sredstev in spretnega urednika pa je bolj in bolj propadal. Pot v Ljubljano mu je omogočil krog pariških literatov in prijateljev.
 
Ob novem letu 1813 je bil že v Ljubljani, kjer ga je razočarala preprostost dodeljenega mu stanovanja, čudil pa se je razkošnosti članov francoske kolonije. 15. januarja so ga namestili za bibliotekarja mestne knjižnice (danes [[Narodna in univerzitetna knjižnica|NUK]]), kljub ugovoru [[Anton Codelli (politik)|župana Codellija]], ki je po ilirskem statutu terjal to mesto za domačina [[Matija Kalister|Kalistra]]. Nodier pa ni toliko časa posvečal knjižnici, v kateri je Kalister še dalje opravljal posle, temveč se je osredotočil na uradni časnik, ki se je pod njegovim vodstvom dvignil skoraj na višino literarnega časopisa. Leta 1813 je list izhajal dvakrat na teden v francoski in vzporedni nemški izdaji (nekaj poslednjih številk tudi v italijanskem jeziku). V časopis je uvedel literarne, zgodovinske, zemljepisne in prirodopisne [[Feljton|feljtone]] na »ilirske« teme, kolikor mu je to dopuščalo slabo znanje [[Slovanski jeziki|slovanskih jezikov]] in [[Nemščina|nemščine]].
Vrstica 29:
 
23 člankov njegove [[Statistika|statistika]] se nanaša na:
* prirodopisjuprirodopisje, zlasti entomologijientomologijo in [[Botanika|botanikibotaniko]] (v zvezi s kranjskim entomologom [[Giovanni Antonio Scopoli|J. A. Scopolijem]])
* [[Zgodovina|zgodovinizgodovino]] in [[Geografija|zemljepisuzemljepis]] Ilirije; ona južnoslovanskijužnoslovansko folklorifolkloro (pod vplivom [[Alberto Fortis|Fortisove]] knjige [[Viaggio in Dalmazia|''Viaggio in Dalmazia'']])
* slovstvuslovstvo (objavil je delni prevod [[Hasanaginica|''Hasanaginice'']], drugi po vrstnem redu izmed dosedanjih 14 francoskih prevodov; v prozi je prevedel Djurdjevićevega ''Svećnjaka'' itd.)
* [[Jezikoslovje|jezikoslovjujezikoslovje]] (zanimiv je spis ''Langue illyrienne'', v katerem dokazuje ilirski izvor 25 francoskih besed, saj poleg [[Kelti|keltščine]] in [[Galščina|galščine]] »ilirščina« zanj predstavlja enega izmed prvotnih evropskih jezikov)
 
[[France Dobrovoljc|F. Dobrovoljc]] izdal njegove članke z naslovom ''Statistique Illyrienne'' (Ljubljana, 1933).<ref>''Enciklopedija Slovenije''. (1993). Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga</ref>