Grad Kunšperk: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
pp slog
m + slika
Vrstica 1:
{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
| name = Grad Kunšperk
| image = Kunšperk Castle 01.JPG
| caption = Razvaline gradu Kunšperk, pogled iz [[Kumrovec|Kumrovca]] na Hrvaškem
| caption =
| locmapin = Slovenija
| lat_degrees = 46 | lat_minutes = 3 | lat_seconds = 24.56 | lat_direction = N
Vrstica 21:
[[File:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 209 Königsberg bei Drachenburg - Kunsperk.jpg|thumb|right|250px|[[Georg Matthäus Vischer]], ''Kunšperk''; v: ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681. Na nasprotnem hribu mejne reke [[Sotla|Sotla]] stoji [[Cesargrad]]. Pod gradom Kunšperk je vidna zdaj že nekdanja [[Cerkev svetega Jakoba, Kunšperk|cerkev svetega Jakoba]] v trgu, od katere pelje grajska cesta mimo ravnotako nekdanje [[Cerkev svete Marjete, Kunšperk|cerkve svete Marjete]] do [[Grad Bizeljsko|gradu Bizeljsko]]. Slednji se nahaja onstran [[Orlica (pogorje)|Orliškega pogorja]] in ni več viden. Od Kunšperka je oddaljen 1,9 kilometra.]]
 
'''Grad Kunšperk''' ({{Jezik-de|Königsberg}} je ''»Kraljevi hrib«'') je grad, katerega mogočne ruševine še danes stojijo na skalni polici nad trgom [[Kunšperk]] v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrici ob Sotli]].
 
== Zgodovina ==
Vrstica 27:
Grad Kunšperk je bil pozidan že v začetku 12. stoletja, ko naj bi bil njegov lastnik svobodni gospod [[Oton Ehrnegg]]. Listine pričajo, da je leta 1173 [[Seznam rimskokatoliških škofov Celovca|krški škof]] Henrik dal prvotni grad porušiti zaradi spora s Ehrneškimi, ki izvirajo iz [[Velikovec|Velikovca]] na Koroškem. Novi grad so pozidali med 1167 in 1174 in upravljali do konca 14. stoletja gospodje [[Kunšperški]], sorodniki gospodov [[Ptujski]]h. Gospodje Kunšperški so bili [[ministerial]]i krških škofov, ki so to posest grofice [[Sveta Ema Krška|Heme Breže-Selške]] pridobili preko krškega [[samostan]]a.
 
Oton, ki je bil pogosto v spremstvu štajerskih mejnih grofov, je umrl kmalu po letu 1185. Krški škof je nato obrambo zaupal njegovemu domnevnemu nečaku Otonu, bratu Friderika s Ptuja. Oton I. je bil tudi eden najuglednejših vitezov na znamenitem turnirju v Brežah leta 1224, ko se je bojeval s samim [[Ulrik Liechensteinski|Ulrikom z Liechtensteina]] (/.../ dar kom von Kungesperc ein helt /.../). V pesnitvi ''Vrowen dienest – Aventiure von dem turnay ze Frisach'' je omenjen kar trikrat. Otonu II. je po letu 1250 kot vodja družine sledil istoimenski sin, Oton III. Po njegovi smrti okoli leta 1270 sta v prvih letih skupaj gospodarila sinova Oton IV. in Friderik. Po Friderikovi smrti okoli leta 1323 je prevzel posle Hans, ki je umrl malo pred letom 1388, po njegovi smrti je posest prevzel sin Andrej, ki je leta 1395 umrl. Z njim so izumrli Kunšperski po moški liniji.
 
V začetku 13. stoletja so Kunšperški in Ptujski prišli do zelo obsežne [[alod]]ialne posesti v Zgornji Savinjski dolini, ki so si jo enakomerno porazdelili. Očitno je, da so bili skupni dediči po nekih koroških gospodih. Ptujski so dobili [[Kacenštajn]] in ozemlje [[Žamberk]]a, Kunšperski pa ozemlje kasnejših [[Hekenberg]]a, [[Turn]]a in [[Velenje|Velenja]].