Grad Kunšperk: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dodal zunanjo povezavo na mapo |
pp slog |
||
Vrstica 14:
| owner =
| designation1 = NSLP
| designation1_offname =
| designation1_date =
| designation1_number = 4624<ref>{{RKD|4624}}</ref>
}}
[[File:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 209 Königsberg bei Drachenburg - Kunsperk.jpg|thumb|right|250px|[[Georg Matthäus Vischer]], ''Kunšperk''; v: ''Topographia Ducatus Stiriae'', [[Gradec]] 1681. Na nasprotnem hribu mejne reke [[Sotla|Sotla]] stoji [[Cesargrad]]. Pod gradom Kunšperk je vidna zdaj že nekdanja [[Cerkev svetega Jakoba, Kunšperk|cerkev svetega Jakoba]] v trgu, od katere pelje grajska cesta mimo ravnotako nekdanje [[Cerkev svete Marjete, Kunšperk|cerkve svete Marjete]] do [[Grad Bizeljsko|gradu Bizeljsko]]. Slednji se nahaja onstran [[Orlica (pogorje)|Orliškega pogorja]] in ni več viden. Od Kunšperka je oddaljen 1,9 kilometra.]]
'''Grad Kunšperk''' ({{Jezik-de|Königsberg}} je ''»Kraljevi hrib«'') je grad, katerega mogočne ruševine še danes stojijo na skalni polici nad trgom [[Kunšperk]] v [[Občina Bistrica ob Sotli|Občini Bistrici ob Sotli]].
== Zgodovina ==
Grad Kunšperk je bil pozidan že v začetku 12. stoletja ko naj bi bil njegov lastnik svobodni gospod Oton Ehrnegg. Listine pričajo, da je leta 1173 krški [[škof]] Henrik dal prvotni grad porušiti zaradi spora s Ehrneškimi, ki izvirajo iz Velikovca na Koroškem. Novi grad so pozidali med 1167 in 1174 in upravljali do konca 14. stoletja gospodje Kunšperški, sorodniki gospodov Ptujskih. Gospodje Kunšperški so bili [[ministerial]]i krških [[škof]]ov, ki so to posest grofice [[Sveta Ema Krška|Heme Breže-Selške]] pridobili preko krškega [[samostan]]a. ▼
▲Grad Kunšperk je bil pozidan že v začetku 12. stoletja, ko naj bi bil njegov lastnik svobodni gospod [[Oton Ehrnegg]]. Listine pričajo, da je leta 1173
Oton, ki je bil pogosto v spremstvu štajerskih mejnih grofov, je umrl kmalu po letu 1185. Krški škof je nato obrambo zaupal njegovemu domnevnemu nečaku Otonu, bratu Friderika s Ptuja. Oton I. je bil tudi eden najuglednejših vitezov na znamenitem turnirju v Brežah leta 1224, ko se je bojeval s samim Ulrikom z Liechtensteina … dar kom von Kungesperc ein helt …V pesnitvi Vrowen dienest – Aventiure von dem turnay ze Frisach je omenjen kar trikrat. Otonu II. je po letu 1250 kot vodja družine sledil istoimenski sin, Oton III. Po njegovi smrti okoli leta 1270 sta v prvih letih skupaj gospodarila sinova Oton IV. in Friderik. Po Friderikovi smrti okoli leta 1323 je prevzel posle Hans, ki je umrl malo pred letom 1388, po njegovi smrti je posest prevzel sin Andrej, ki je leta 1395 umrl. Z njim so izumrli Kunšperski po moški liniji.▼
▲Oton, ki je bil pogosto v spremstvu štajerskih mejnih grofov, je umrl kmalu po letu 1185. Krški škof je nato obrambo zaupal njegovemu domnevnemu nečaku Otonu, bratu Friderika s Ptuja. Oton I. je bil tudi eden najuglednejših vitezov na znamenitem turnirju v Brežah leta 1224, ko se je bojeval s samim [[Ulrik Liechensteinski|Ulrikom z Liechtensteina]]
V začetku 13.stoletja so Kunšperski in Ptujski prišli do zelo obsežne alodialne posesti v Zgornji Savinjski dolini, ki so si jo enakomerno porazdelili. Očitno je, da so bili skupni dediči po nekih koroških gospodih. Ptujski so dobili Kacenštajn in ozemlje Žamberka, Kunšperski pa ozemlje kasnejših Hekenberga, Turna in Velenja.▼
▲V začetku 13. stoletja so
Kunšperški so s svojimi vitezi na gradu gospodovali do leta 1395, ko ga je vitez Andrej izročil [[Herman I. Celjski|Hermanu Celjskemu]]. Takoj po formalni podelitvi Kunšperka Celjskim se je pritožila Andrejeva sestra Agnes, drugič poročena s Henrikom z Ehrenfelsa, ki je kot dedinja grad zahtevala zase. Kunšperk je bil namreč dedni fevd, ki so ga lahko dedovale tudi ženske. Zato ji je škof leta [[1397]] hočeš nočeš moral podeliti Kunšperk. Verjetno pa se je potem takoj pogodila s Celjskimi in jim prepustila grad, saj se noben Andrejev morebitni dedič po letu 1395 na njem ni več omenjal.▼
▲Kunšperški so s svojimi vitezi na gradu gospodovali do leta 1395, ko ga je vitez Andrej izročil [[Herman I. Celjski|Hermanu I. Celjskemu]]. Takoj po formalni podelitvi Kunšperka Celjskim se je pritožila Andrejeva sestra Agnes, drugič poročena s Henrikom z Ehrenfelsa, ki je kot dedinja grad zahtevala zase. Kunšperk je bil namreč dedni fevd, ki so ga lahko dedovale tudi ženske. Zato ji je škof leta
Do leta 1456 je bil grad v lasti last [[Celjski grofje|Celjskih grofov]], nato so ga upravljali krški [[škof]]je in pozneje deželnoknežji oskrbniki in zakupniki. Leta 1458 ga je dobil v deželnoknežji fevd Gašper Esenkover, leta 1465 ga kupi krški škof, ki ima na gradu razne oskrbnike, najdlje rodbino Gall – do 1575. Leta 1515 so grad zavzeli in poškodovali uporni kmetje. Leta 1586 grad in gospoščino kupi Sigmund Tattenbach. Tattenbachi so od 1608 tudi lastniki Bizeljskega gradu. Kot poznejši lastniki se omenjajo: grofica Walburga roj. Tattenbach 1749, M.J. grof Wildenstein 1764, grofica M. Dietrichstein 1803 , F. Hirschhofer 1820 in knez [[Windischgrätz]] 1858, ki je bizeljsko gospoščino združil z kunšpersko. Rodbina Windischgaetz je lastnica gradu do konca druge svetovne vojne. Grad je začel razpadati v 17. stoletju.▼
▲Do leta 1456
Tudi v zvezi s tem gradom je ohranjenih več legend, med katerimi je znana ta, da je kunšperški vitez Kuno z oboroženimi hlapci napadel Cesargrad v soseščini in pobil viteze templarje in grad požgal. Po njegovi nesrečni smrti po zavzetju gradu pa so njegovi oboroženci požgali še grad Kunšperk.
== Sklici ==
{{sklici|1}}▼
== Zunanje povezave ==▼
{{Geopedia|F662:111_#T1008_b4_x551524.656_y98844.351_s13}}▼
== Viri ==
Vrstica 50 ⟶ 51:
== Glej tudi ==
* [[
* [[Grad Cesargrad]]
▲== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Kunšperk Castle}}
{{Wikivir|Kunšperk}}
* [http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59 Bistricaobsotli.si]
* [http://www.gradovi.net/grad/kunsperk_grad Gradovi.net]
▲{{Geopedia|F662:111_#T1008_b4_x551524.656_y98844.351_s13}}
{{Gradovi v Sloveniji}}
[[Kategorija:Gradovi v Sloveniji|Kunšperk]]
|